Skupina SKB tudi lani z dobičkom

Čisti dobiček skupine je znašal 20,7 milijona evrov.

Ljubljana – Skupina SKB je lani ustvarila 20,7 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 4,6 milijona evrov oz. dobrih 18 odstotkov manj kot leto prej. Znižanje je bilo predvsem posledica gospodarske in finančne krize oz. višjih stroškov tveganj, zaradi poslabšanja razmer v gospodarstvu so oblikovali za 18 milijonov evrov dodatnih rezervacij in oslabitev. Čeprav je bil čisti dobiček manjši, pa je bil operativni dobiček (neto bančni prihodki, zmanjšani za operativne stroške poslovanja) celo za 6,6 milijona evrov oz. za dobrih 17 odstotkov večji kot predlani.

Skupina je lani okrepila tržni delež pri kreditiranju prebivalstva, ta je ob koncu leta znašal 9,8 odstotka, pri tem pa je potrošniška posojila povečala za 9,4 odstotka in stanovanjska za 24,2 odstotka. Kreditiranje podjetij in drugih pravnih oseb je bilo za 4,8 odstotka manjše kot leto prej, vendar predvsem zato, ker so nekatera velika podjetja decembra poplačala večje kredite. Tudi pri lizinški dejavnosti so poplačila presegla vrednost na novo sklenjenih poslov. S spremenjeno politiko obrestnih mer so povečali obseg depozitov daljših ročnosti, z različnimi prodajnimi aktivnostmi so pridobili nove stranke z vpoglednimi depoziti, dodatne vire financiranja pa so si zagotovili tudi pri Evropski investicijski in Evropski centralni banki. Medtem ko so obrestne prihodke povečali za 13,3 odstotka, je kriza najbolj prizadela neobrestne prihodke, ki so bili manjši za dobrih pet odstotkov. Največji upad so beležili pri prodaji investicijskih skladov in pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Ena ključnih poslovnih usmeritev skupine je racionalizacija stroškov, te jim je lani uspelo zmanjšati še za dvesto tisoč evrov ali za 0,4 odstotka.