Strah, največji zaveznik bolezni

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Naj ponovim. Največja ovira pri ohranjanju bolezenskega stanja na ravni status quo, v najboljšem primeru pa doseči celo popolno ozdravitev, je strah. Pravzaprav je strah gospodar bolezni. Zato se ga moramo čim prej otresti in za vse večne čase znebiti. Ampak, kako? Eno je reči, drugo storiti.

Neka znanka z Golnika, imenovala jo bom z izmišljenim imenom Tilka, se že dobro leto trudi znebiti se strahu. Nenehno se trudi, da se ga znebi, rezultata pa nobenega. Ne pomaga niti molitev niti prižiganje sveč v kapeli na robu domače vasi niti odškrtnjen kipec Device Marije v žepu ali na nočni omarici. Nasprotno. Strah, ki jo najeda in razjeda, je vsemogočen in čedalje večji. Seli se z enega področja na drugega; iz ene vsebine v drugo.

Tilko je strah vsega: smrti, življenja, bolezni, bolečine, nemoči, osamljenosti in vsega drugega, kar ji v nekem trenutku dneva ali noči objame misli. Strah jo je, ko moli, ko je, ko se pogovarja s sosedo, ko kuha, ko pospravlja, ko /…/. Ima svojevrsten življenjski slog, ki kratko malo in zanesljivo ne vodi nikamor drugam kot v razširitev bolezni in v (nepotrebno) prezgodnjo smrt.

Po mojih, nedvomno bogatih izkušnjah, je izhod iz objema strahu en sam, to je popolna, globoka, brezpogojna predanost Jezusu Kristusu. Treba je, recimo, reči: »Gospod poznaš me. Poznaš mojo bolezen, poznaš moje želje, poznaš moje prošnje, poznaš moje solze, poznaš mojo nemoč, poznaš me v dno duše in takšna, kot sem, se predajam v tvojo milost. Stori z mojo bolečino, z mojim življenjem, kar te je volja, sama bom v tvoji milosti odslej živela brezskrbno. Odslej bom živela, mislila in delala izključno za današnji dan, za ta trenutek. Vse nadaljnje trenutke in dneve prepuščam Tebi, Tvoji volji, Tvojemu načrtu.« In to je to. Vem. Ni lahko; niti to reči, kaj šele iskreno misliti. Vendar, vaja dela mojstra.

Namesto da se vdajate malodušju in samopomilovanju, si v trenutkih strahu in negotovosti, znova in znova, stokrat ali dvestokrat ponovite: brezskrben ali brezskrbna sem; ljubljen(a) sem; srečna ali srečen sem, vesel(a) sem, v Tvojem naročju počivam in tako naprej v pozitivno smer. Prej ali slej ne boste govorili samo z usti, pač pa tudi s srcem. Poskusite in boste videli. Ali, kot uči Jezus: iščite in boste našli; prosite in boste uslišani; trkajte in se vam bo odprlo.

Zagotovo to pomaga bolj, kot stokanje in javkanje in samopomilovanje. Nenadoma boste spoznali, da ste se »spreobrnili« in postali čisto drug človek. Prišli boste do spoznanja, da je lahko celo rak lahkotna in igriva izkušnja. Da se ga ni treba prav nič bati. Da ima povsem človeško podobo in naravo. Da ni, skratka, nikakršen bav bav, ki se nam za to ali za ono stvar v našem življenju zdaj kruto maščuje. (Se nadaljuje.)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 12. september 2018 / 16:23

Sprehod po zgodovini glasbe: Marta Zore in Gojmir Lešnjak - Gojc

Oder letnega gledališča Khislstein v Kranju bo 15. septembra ob 20. uri gostil koncert, kjer se boste lahko z nastopajočimi sprehodili skozi zgodovino glasbe vse od leta 1700 pa do uspešnic današnj...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Sedmica: Nasilni Tržičan

Minutko pred dvanajsto, se pravi, tik pred lokalnimi volitvami, se je tržiški župan Pavle Rupar ujel v lastno past. Ko je bil v pasti, pa je korenjak pred vso slovensko javnostjo tako zm...

GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Med sosedi

Slovenci na Koroškem so pretekli teden izgubili velikega zagovornika in prijatelja med nemško govorečimi Korošci, Hansa Simo, nekdanjega koroškega deželnega glavarja. Umrl je v ce...

GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Tako kot smo bili vajeni

Prmejduš, kaj bova pa sedaj?! je zaklel.

GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Iz starih časov: Hudič polhe pase

Katere živali je premogla Vojvodina Kranjska v Valvasorjevem času? Najprej »raznovrstne četveronožce«. »Kranjska ima najbolj znane živali kakor druge evropske dežele, tako konje, govedo,...

GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Računalnik in jaz: Naključja številk

Danes je petek, pa še trinajstega smo. Za povrh je še moj prispevek trinajsti po vrsti. Splet naključij ali le igra števil? Kakorkoli že. Petek trinajstega slovi po nesrečnem dnevu, prav...