Povej, kaj sanjaš

»Rada bi vam opisala sanje, ki sem jih sanjala že veliko let nazaj, natančneje ob smrti moje babice. Teh sanj nisem nikoli pozabila in še danes ne vem, kaj so pomenile. Sanje so se mi ponavljale teden dni zapored in so bile povsem identične. Znašla sem se pri svoji rojstni hiši. Tam sem živela z babico do njene smrti, povozil jo je avto. Ob hiši je tekla majhna rečica (v resnici tam ni ničesar). Sonce sije, nebo je modro, jaz se odpravim na sprehod po vasi. Na poti nazaj že od daleč vidim svojo rojstno hišo in babico, ki se sklanja nad reko. Vidim, da sta se pridružili še moji teti, ki sta tudi že bili pokojni takrat, in opazovali babico. Naenkrat babici spodrsne in pade v reko. Teti pa kar stojita in jo gledata, ne da bi ji priskočili na pomoč. Zaženem se do reke, da bi rešila babico, ona pa niti roke ne stegne, da bi prijela mojo, in se očitno kar sprijazni z usodo. Preden se potopi, me pogleda in me roti - »moli zame« in v tem trenutku sem se vedno prebudila. Te sanje sem sanjala teden dni zapored in vsak dan so bile sanje čisto enake in brez najmanjše spremembe. Moram dodati, da ko sem darovala za sveto mašo, so se sanje prenehale, o babici pa nisem nikoli več sanjala niti v kakšnih drugih sanjah.« Dušica

Draga Dušica,

že veliko pred našim štetjem so kitajski učenjaki verjeli, da sanje nastanejo, ko se duša začasno loči od telesa. V tem stanju se lahko pogovarja z »duhovi« ali dušami umrlih. To mišljenje se je nekako prijelo v vseh kulturah in verovanjih - tudi v naši. Žal ni prostora, da bi si lahko ogledali različne teorije, ki so se oblikovale v zvezi s sanjami o pokojnih. Običajno pa nas ne »obiskujejo« brez razloga - lahko prosijo odpuščanja ali tudi za molitve, kot v tvojem primeru. Ljudje s podobnimi izkustvi zatrjujejo, da gre jemati takšne prošnje zelo resno. Po katoliškem verovanju se mora duša po smrti najprej očistiti v vicah. To stanje bi naj bilo zelo mučno, ker duša dojame natančen smisel, za kaj je bila poslana na zemljo. Jasno dojame, kje je grešila in kje skrenila s poti. Prav tako začuti v vsej svoji biti, da je ustvarjena za Boga in da bo srečna šele, ko se bo združila z njim. Te duše sicer goreče molijo, vendar zase zaman - zato jim moramo mi pomagati, kajti brez pomoči z zemlje bodo obstale na mestu. Katoliška tradicija v tem smislu trdi, da je najbolj učinkovito sredstvo daritev sv. maše. In ker se ne ve, koliko časa traja očiščevanje, je dobro, da ne prenehamo moliti …

Omeniti je treba sv. Favstino Kowalsko - njo so namreč redno v sanjah obiskovale duše pokojnih in jo prosile za pomoč: »Neko noč je prišla k meni ena od naših sester, ki je umrla pred dvema mesecema. Bila je v prvem koru. Zagledala sem jo v strašnem stanju, vso v plamenih, z bolestno spačenim obrazom. To je trajalo kratek čas in je izginila. Presunil me je strah, ker nisem vedela, ali trpi v vicah ali v peklu. Kljub temu sem podvojila svoje molitve zanjo … Čez nekaj časa je spet prišla ponoči k meni, vendar že v drugačnem stanju. Ni bila več v plamenih kakor prej in njen obraz je žarel, oči so ji sijale od veselja.«

Očitno si izpolnila željo oz. prošnjo svoje babice in pomagala njeni duši, da najde mir.