Prave rasti gospodarstva še ni

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 8. marec 2010 / 06:00

V zadnjem četrtletju lanskega leta statistiki ugotavljajo 0,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda.

Ljubljana – V ponedeljek so na slovenskem statističnem uradu SURS objavili podatke o gibanju BDP v lanskem letu, pri čemer so ugotovili, da se je ta v zadnjem četrtletju povečal v primerjavi s tretjim četrtletjem le za 0,1 odstotka, kar kaže, da se pravo okrevanje gospodarstva še ni začelo. Medletni padec (primerjava z istim obdobjem lani) sicer za zadnje četrtletje kaže 5,5-odstotno zmanjšanje, vendar je to predvsem zaradi že lani krizno zmanjšane primerjalne osnove. V seštevku izračuni pokažejo, da smo lani v celem letu ustvarili za 7,8 odstotka manj. Gibanja v zadnjem četrtletju, ki kažejo, da se je nazadovanje BDP ustavilo, so sicer enaka kot v povprečju držav evrskega območja (po podatkih Eurostata), medletni upad pa je v Sloveniji večji, saj znaša v evrskem območju le štiri odstotke.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pojasnjujejo, da so takšna gibanja nakazovali že tekoči podatki. Kljub nadaljnjemu rahlemu okrevanju izvozne aktivnosti ocenjujejo, da sta k nekoliko nižji rasti prispevala predvsem nadaljnje poslabševanje razmer v gradbeništvu in stagnacija na domači trg usmerjenih dejavnosti predelovalne industrije ter trgovine. V celem letu 2009 je BDP tako realno upadel za 7,8 odstotka, kar je v okviru pričakovanj jesenske napovedi, ko so na UMAR napovedali 7,3-odstoten upad gospodarske aktivnosti. Glede na leto 2008, je najbolj upadla investicijska aktivnost (-21,6 odstotka), pri čemer je do upada prišlo v vseh segmentih. Pri gradbenih investicijah, ki so v letih pred krizo rasle po zelo visokih stopnjah, so k temu prispevale pričakovano nižje investicije v infrastrukturo in tudi zaostrene razmere pri zagotavljanju finančnih sredstev. Pri naložbah v opremo in stroje pa so poleg padca povpraševanja in posledično nizke izkoriščenosti obstoječih kapacitet v proizvodnji k upadu prispevale tudi finančne težave in bistveno manjše potrebe po nakupu transportne opreme kot v preteklih letih.