Pobeg v tople kraje

Gorenjska je še vedno odeta v zimski plašč, medtem ko Primorska že menja garderobo.

Za vse tiste, ki ste že naveličani nizkih temperatur in belih kulis, kamorkoli pogledate, sporočam, da je dobro uro vožnje z avtom od nas povsem drugačna slika. Sivo-belo z dodatkom rjave gorenjske pokrajine je mogoče lep motiv za zimske mesece na koledarju, vendar pa nikakor ne za kolesarje.

Če smo v Glasu prejšnje tedne obdelovali zimske rekreativne užitke, smo se tokrat odpravili tja, kjer se, ne boste verjeli, v tem času da kolesariti in nogomet igrajo v kratkih hlačah. Obujanje spominov na lansko kolesarsko sezono? Še pomnite svoje kolo? Boste sploh še kdaj kolesarili? Takšna vprašanja se kolesarjem zastavljajo, ko zimska rekreacija povsem obvlada sleherno rekreativno dušo.

Štartal sem v Rižani. To je vas pod Črnim Kalom, če se ga še spomnite in vam nov, impresiven viadukt, ki se pne čez vas, ni odvzel spomina na to prelepo primorsko vasico. Potem je pot vodila po klancu navzgor v smeri Kubeda in Gračišča ter zavila desno na Popetre namesto v Hrvaško. V Popetrah je svet obstal. Za vse je obstal razen za romantike. Panoramske ceste potem kolesarje peljejo skozi Trsek, ki je prav tako lepa vasica, vendar ni za romantike, ampak za arheologe, ker se že res dolgo časa ni nič izkopalo iz tiste okolice. Kozloviči, Truške, Boršt, Glem, Babiči so sicer čudna imena, vendar vsa označujejo krasne vasi. Za nas, Gorenjce, je vsaka taka vasica prava pravcata črpalka, na kateri tankamo gorivo za lažje bivanje tule v naših krajih, kjer je še vedno vse zaspano, belo, zasneženo in mrzlo. Daleč od tega, da bi delal reklamo za kolesarstvo, zaradi mene se po teh cestah lahko peljete tudi v toplem avtu, le pojdite, ker boste po takem izletu zagotovo potrdili, da je Glas predlagal nekaj nadvse pametnega. S kolesom priti iz Marezig na Pomjan, je pravi podvig. Ej, govorim o februarju in klancu, ki ima petindvajsetodstoten naklon, ki je vreden vsake kaplje znoja zaradi tega, kar doživiš na vrhu. Ne, ne gre za izliv radosti, temveč za prečudovit pogled na ves slovenski morski zaliv. Veste, kje so Šmarje? Če veste, potem ste zagotovo slišali tudi za vas Padna, ki ima vse lepote razen vaške gostilne, kar Primorcem zamerim do konca. Ko ste v Padni, boste dobili občutek vsemogočnosti. Zakaj? Zato, ker je iz te vasi tako čudovit razgled na vse strani, da začnete razmišljati, ali se sploh splača vrniti na Gorenjsko. Spust v Sveti Peter in Novo vas je za adrenalinske odvisneže in še tiste veliko hujše, ki nadaljujejo naprej v Dragonjo. Potem je ravnina vse do Sečovelj in nekaj vzpona proti Luciji in obvezna promenada skozi Portorož in nato obvezen obisk Pirana, ki je tam na koncu kot nekakšen rep Slovenske Istre, kot pravijo domačini. Kava ni draga, pot do Rižane pa še dolga, a hvala bogu, da je lepa, slikovita in … težka. Vzpon iz Strunjana je hud, spust v Izolo hiter in obobalska pot v Koper vetrovna. Skozi Koper se boste lažje prebili, če si privoščite še en počitek, ker Rižana sploh ni tako blizu, a vendar ... nikamor se ne sme muditi.

Pobeg v tople kraje je naš nasvet, da boste znali bolje ceniti naš sneg in vse smučarske radosti, ki jih ponujajo naša smučišča. Osladno napisano? Pobeg v tople kraje kot namig tistim, ki že nestrpno čakajo kolesarsko sezono, je priporočilo, da boste lažje dočakali kopno tudi na Gorenjskem. Kdaj se konča zima? Takrat, ko se na cestah pojavijo kolesarji? Seveda. Ker je tisti rek o lastovkah še kako resničen ...