Glasov hokejski izziv

Ekipa petih z Gorenjskega glasa je bila na obisku pri hokejistih Acroni Jesenic. Prva zgodba je, kako se obleči v hokejista, pri čemer je našemu Igorju pomagal sam športni direktor Zvone Šuvak, druga pa, kako biti v tej opremi še hiter in spreten na ledu.

Po prvem Glasovem športnem izzivu, ko smo se seznanjali z biatlonom, je tokrat prišel na vrsto drugi. Izbrali smo hokej na ledu, za pomoč pa smo se obrnili na hokejiste Acroni Jesenic. Vse je uredil njihov predstavnik za stike z javnostjo Zoran Račič, datum izziva pa je bil 12. februar ob pol sedmih zvečer, kar pomeni, da smo imeli za tekmo na voljo zadnjih petnajst minut njihovega treninga.

Glasovo ekipo je na ledu zastopalo pet fantov. Dva sta bila prava Glasovca: Igor Kavčič, ki skrbi za kulturne strani, in njegov brat Gorazd Kavčič, fotoreporter, oba Kranjčana. K izzivu smo povabili še Škofjeločana Nejca Stanovnika, sina naše novinarke Vilme Stanovnik, ter Janeza in Mareta Hartmana, brata prav tako naše novinarke Ane Hartman. Nad priložnostjo, ki sta jo dobila, sta bila navdušena. Sta zvesta navijača Jeseničanov, igralca in-line hokeja v Vodicah, pa tudi hokeja na ledu pri HD Čmrlji. »Priložnost igrati in se osebno srečati s profesionalci se ne ponudi vsak dan. Se že veselim, moja želja pa je, da bi dal vsaj en gol, kar pa bo težko,« je med vožnjo proti Jesenicam povedal 24-letni Janez Hartman s Suhe pri Škofji Loki. »Za navijača je to super. Če bi me povabila na tekmo z igralci Olimpije, saj bi šel, a še zdaleč ne s takim navdušenjem,« pa je dodal 22-letni Mare Hartman. S seboj sta vzela drese z namenom, da bosta hokejiste zaprosila, če se nanje podpišejo.

Zmenjeni smo bili, da pridemo uro pred izzivom, torej ob pol šestih. Zoran nas je pospremil v garderobo, kar tisto od Jeseničanov, ki so medtem še imeli trening. Nejc, Janez in Mare so imeli s seboj skoraj vso potrebno opremo, Igorju in Gorazdu so jo posodili v klubu. Zanju je bila to prva izkušnja obleči se v pravega hokejista. »Mene je v ta »skafander« vlekla novinarska firbčnost,« je dejal Igor Kavčič, ki mu je pri oblačenju pomagal celo sam športni direktor Zvone Šuvak. »Hokej še vedno dokaj redno spremljam, v časih, ko je igral še Šuvak, sem ga pa sploh. Če bi bil moj oče, ki je bil prav tako velik hokejski navdušenec, še živ, bi najprej njemu povedal, da sem imel to čast, da mi je dres zapel Zvone Šuvak,« je bil navdušen Igor. Oblačenje je trajalo kar dolgo, pomoč pa ni bila vprašljiva. Predvsem Jože Remar je bil tisti, ki je prinašal drese, čelade, palice …, da ne gremo v podrobnosti. Vse je bilo nared za izziv na ledu. Pri Jeseničanih sta sodelovala oba vratarja (Morris Grumet in Gaber Glavič) ter pet igralcev: Anže Terlikar, Aleš Remar, Miha Brus, Miha Rebolj in Robert Robins. Seveda nismo bili tako pogumni, da bi se izziva lotili mi proti njim. Igralci so se pomešali. Ena ekipa je bila v rdečih, druga pa v belih dresih. Sodnik je bil trener Mike Posma. Zmagali so beli z rezultatom 2:1, strelca za bele sta bila Brus in M. Hartman, za rdeče pa Stanovnik. »Občutek, ko sem dal gol, je bil, kot bi bil na vrhu sveta,« je bil zadovoljen Mare. »Prav fino, da ste se odločili za takšen izziv. Lepo je, če že poročate o nas, da ste z nami kdaj tudi na ledu, da vsaj malo občutite, kako je to videti. Videlo se je, da nekaj fantov hokej igra rekreativno, je pa to še vedno neprimerljiva razlika. Vsak od nas to dela že skoraj celo življenje, osebno od petega leta. Streli rekreativca bi me ob zavzetem branjenju težko presenetili, je pa možno vse,« je po izzivu povedal vratar Gaber Glavič. Naše fante je čakala še pot v garderobo. »Sem vprašal Rebolja, ali so igrali vsaj s 15 odstotki moči, pa se je le nasmehnil in odgovoril, da ne,« me je seznanil Janez.

Izziv na ledu z Jeseničani je bila zanimiva izkušnja. »Dobro je bilo - in naporno, kljub temu da je izziv trajal le petnajst minut. Če popustijo v tempu, je z njimi moč igrati, če pa bi igrali na polno, pa mi na ledu ne bi imeli kaj delati,« je dejal Nejc Stanovnik, prav tako navijač Jesenic, čigar igro je pohvalil celo Posma. Nejc je hokej treniral od 7. do 12. leta, sedaj pa trenira dvoranski hokej, občasno igra tudi in-line. »Res je potrebno pohvaliti prijaznost igralcev. Thank you guys, good play (hvala fantje, dobra igra) nas je hvalil Robins. Tudi drugi so takoj, ko smo stopili na led, prišli k nam,« je povedal Igor, naš kulturnik na ledu, ki ga je Zoran Račič še pred tekmo razglasil za naj igralca (Igor za to še ne ve). Igor je bil na ledu zagotovo najelegantnejši. »V hokejski opremi je bilo še težje drsati. Kar fino sem se lovil na palico. Skrbelo me je, da ne bi nerodno padel, glede na leta. K sreči nisem bil nič na tleh, tako da ne morem reči, ali bi bilo trdo ali ne,« je bil, kot vedno, duhovit Igor. V duhu zabavnega druženja so bile tudi besede Gorazda Kavčiča: »Preveč sem pazil na starejšega brata, pa je prišlo do manjše poškodbe gležnja. Izziv mi je bil všeč. Še bi igral, bi pa bilo fino, če bi imeli kakšno menjavo.« »Podpise sva dobila. Sedaj bova ta glavna,« sta za konec dejala brata Hartman. Hvala ekipi Jeseničanov, da so nas tako lepo sprejeli in nam omogočili drugi Glasov športni izziv.