Teka na smučeh se lahko učite tudi na tečajih. (Foto: Peter Košenina)

Na tekaške smuči

Na dnevu teka na smučeh, ki so ga organizirali v ŠD ŠRC Preska Medvode, smo izvedeli, kako izbrati tekaške smuči, kako jih vzdrževati in kako se lotiti učenja teka.

Tek na smučeh je odlična rekreacija, in kar je pomembno, tudi ne draga. Bili smo na dnevu teka na smučeh, ki so ga organizirali v ŠD ŠRC Preska Medvode. Tam imajo odlično pripravljene tekaške proge, resda pa je za uporabo potrebno plačati nekaj evrov. Poleg dnevno urejenih prog je prednost tudi možnost teka v večernih urah, saj imajo del prog osvetljen.

Dan teka na smučeh pa so pripravili brezplačno za vse ljubitelje tovrstne rekreacije. Udeleženci so se najprej lahko seznanili z izbiro pravih smuči in njihovim vzdrževanjem. Več o tem nam je povedal serviser Matija Starman: »Pri izbiri opreme je treba najprej vedeti, v kateri tehniki boste tekli, zato priporočam, da se najprej udeležite tečaja, oziroma, da si opremo izposodite in preizkusite obe tehniki teka, tako klasično kot tudi prosto. Za tisto, ki vam bolj ustreza, potem kupite opremo. Obstaja tudi kombinirana verzija smuči za obe tehniki, ki pa je najslabši nakup. Priporočam, da opremo kupujete v specializiranih trgovinah, kjer vam prodajalci znajo strokovno svetovati glede dolžine in kvalitete smuči, dolžine palic in tudi druge opreme. Smuči za drsalno tehniko so nekje 10-15 centimetrov daljše od vaše telesne višine, za klasično tehniko pa za okrog 20 centimetrov. Pri palicah za drsalno tehniko od višine odštejemo 20 centimetrov, za klasično pa 25-30 centimetrov. Čevlji za drsalno tehniko so visoki s stranskimi ojačitvami iz karbona ali plastike, za klasično tehniko pa za rekreacijo priporočam polvisoke čevlje, ker so bistveno toplejši in udobnejši.«

Smuči torej imamo, potrebno pa je izbrati še pravilno mažo. Je primerno, da rekreativec smuči maže sam doma ali to delo raje prepustimo izkušenim serviserjem? »Vsak rekreativec naj bi znal sam pripraviti smuči. Za osnovo potrebujemo plastično strgalo, likalnik in maže. Najpogosteje uporabljamo rumen in rdeč vosek. Najprej smučko očistimo z medeninasto krtačo, potem z likalnikom mažo nanesemo na smučko, smučko pustimo nekaj časa, da se maža ohladi in jo odstranimo s plastičnim strgalom, na koncu pa skrtačimo še s plastično krtačo. Ta postopek traja približno petnajst do dvajset minut,« je pojasnil Starman, ter dodal: »Na mažah je označena temperatura zraka in glede na temperaturo zraka moramo izbrati ustrezno mažo. Priprava smuči za prosto tehniko je bistveno lažja in hitrejša kot za klasično, za katero pripravimo samo repe in špice, za oprijem pa je potrebno videti še strukturo snega, in glede na to potem uporabimo ustrezne maže za oprijem smuči. Osnovna priprava smuči na servisih stane od pet do osem evrov in za rekreacijo zadostuje. Ob velikih temperaturnih spremembah je treba smuči namazati znova. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da jih je potrebno na koncu sezone očistiti, nanje nanesti mehko mažo, ki jo pustimo na smučeh in jo nato odstranimo pred začetkom naslednje zime, ko na smuči znova nanesemo ustrezno mažo.«

Za začetnike je najprimerneje, če imajo pri učenju kakšnega učitelja, lahko se udeležijo tudi tečajev. V ŠD ŠRC Preska Medvode je demonstracijo teka imela Nevenka Omerzu: »Najbolj pomembno je, ko se prvič postavite na smuči, da ne rečete, da se ne boste nikoli več. Bolj kot napredek v tehniki je na začetku pomembno predvsem to, da se za tek navdušite, da se odločite, da bo to vaš hobi, da boste tek izkoristil za izboljšanje kakovosti življenja, da ne boste zapadli v depresijo, kar se pozimi dogaja veliko ljudem.« Kot je dejala, je za napredek na snegu potrebno preživeti čim več časa. In katere so najpogostejše napake, ki jih opaža pri rekreativcih? »Preveč se zaganjajo, naredijo veliko odvečnih gibov, tečejo nesproščeno. Kako teči pravilno, pa je težko pojasniti v nekaj stavkih. Verjetno ne boste zgrešili, če boste za učenje najprej izbrali klasično tehniko. To je najbolj naraven gib. Drsalna tehnika zahteva malce več ravnotežja in tudi časa,« je še dejala Omerzujeva, nekdanja uspešna tekmovalka, ki tek na smučeh poučuje že od leta 1976.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 27. julij 2018 / 06:56

Dekleta dobro razpoložena na prvo tekmo

Pred odhodom na prvo preizkušnjo poletne velike nagrade v nemškem Hinterzartnu so naše smučarske skakalke opravile zadnji trening na kranjski skakalnici.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 13. avgust 2017 / 23:15

Skupaj zmoremo! – tabor, ki združuje

V teh dneh na Pokljuki poteka mednarodna mladinska izmenjava pod geslom Skupaj zmoremo! Šestindvajset mladih in osem mladinskih voditeljev smo v sredo srečali na Bledu, kamor so se odpravili na izlet.

Kranjska Gora / nedelja, 13. avgust 2017 / 23:10

Ob prazniku zlati grb za Evo Macun

V ponedeljek je bila na trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori osrednja slovesnost ob občinskem prazniku. Župan Janez Hrovat je podelil občinska priznanja: prejeli so jih Turistično društvo Dovje - Mojstr...

Gorenjska / nedelja, 13. avgust 2017 / 23:09

Polne planinske koče

Prva polovica letošnje poletne planinske sezone je med boljšimi v zadnjih desetih letih, predvsem zaradi vročega vremena in porasta tujih planincev, opažajo na Planinski zvezi Slovenije. V nekaterih k...

Kultura / nedelja, 13. avgust 2017 / 23:05

Razstava o Logu pod Mangartom

Šmartno – V Domu Taber v Šmartnem pri Cerkljah so prejšnji četrtek odprli razstavo fotografij stanovalca doma zdravnika dr. Jakoba Vadnjala z naslovom Zanimivosti o Logu pod Mangartom in prisluhnil...

Kranj / nedelja, 13. avgust 2017 / 23:04

Tematska pot - knjižnica v naravi

Tematska Pot Jeprškega učitelja ima kulturno noto. Poimenovana je bila po noveli Simona Jenka. Je prijetna pešpot, izobraževalno usmerjena in namenjena branju v naravi. Pot je v celoti knjižnica, edin...