Vsi so za izhod iz krize

Na izredni seji državnega zbora so se poslanci seznanili s strategijo za izhod iz krize, izvajanje te pa bo po besedah premiera Boruta Pahorja absolutna prioriteta.

Ljubljana - Pri izvedbi izhodne strategije nam mora uspeti, saj je Slovenija premajhno in preveč odprto gospodarstvo, da bi imela na izbiro kaj drugega, kot da je konkurenčno in prilagodljivo. Slovenska politika mora glede ukrepov za izhod iz krize delovati kot reprezentanca, meni Borut Pahor, pri sprejemanju zakonov na podlagi te strategije pa je vlada pripravljena sodelovati z vsemi, tako z opozicijo kot s socialnimi partnerji. Cilji strategije so konsolidacija javnih financ, okrevanje gospodarske rasti, povečanje zaposlenosti in trajnostni razvoj. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki je koordiniral pripravo strategije, je dejal, da je konsolidacija javnih financ mogoča s prilagoditvijo strukture in krčenjem obsega javnih financ. Sicer pa so poslanci tokrat načeloma pritrjevali izhodni strategiji, v prihodnje pa se bodo z njo ukvarjali tudi konkretno, saj je zanjo predvidenih 25 zakonskih aktov.

Tudi opozicija ne nasprotuje izhodni strategiji, so pa njeni poslanci vendarle kritično opozarjali na nekatere ukrepe. Prvak opozicije Janez Janša, ki je vladno strategijo primerjal s predlogi pritikriznih ukrepov svoje stranke, je menil, da vladna strategija nima jasnega časovnega načrta in da večina ukrepov sploh ni razdelana. Razliko med vladnim in opozicijskim predlogom pa vidi zlasti v tem, da je vladni usmerjen k varčevanju, njihov pa h gospodarski rasti in zaposlovanju, češ da le to dvoje pripomore tudi k utrditvi javnih financ.

Kako so o strategiji izhoda iz krize razpravljali nekateri gorenjski poslanci? Anton Urh (DeSUS) je dejal, da so predlagani ukrepi nujni in da bodo pripomogli k reševanju gospodarske krize in pomagali oživiti gospodarstvo. Spremembe so nujne zlasti na področju trga dela, zdravstva in pokojnin. Za slednje pravi, da so gospodarska in ne socialna kategorija, saj so zaslužene. Julijana Bizjak Mlakar (SD) se je osredotočila zlasti na predloge na področju zdravstva. Kritična je bila do predloga, da bi bili najbolj premožni oproščeni plačevanja socialnih in zdravstvenih prispevkov, češ da takšna »socialna kapica« pomeni nižjo solidarnost in vodi k manj pravični družbi. O posegih v zdravstveno zakonodajo, ki prinašajo krčenje pravic ter komercializacijo in privatizacijo zdravstvenega sektorja, pa predlaga, da je treba temeljito premisliti. Strategija izhoda iz gospodarske krize prihaja prepočasi in prepozno, je prepričan poslanec Branko Grims (SDS). Ob tem je spomnil, da je opozicija že večkrat predlagala ukrepe, koalicija pa jih je vse doslej zavračala. Učinkovitega gospodarstva, pravi, ni brez učinkovitega pravosodja, tu pa so rezultati po letu in pol sedanje vlade uničujoči. Poudaril je tudi, da se je dolg naše države povečal za več kot polovico tega, kar je bil skupni dolg nekdanje Jugoslavije, v enem samem letu sedanje oblasti. Edini izhod iz krize vidi v čim prejšnjih volitvah in odhodu sedanje garniture z oblasti. Borut Sajovic (LDS), ki je razpravljal v pozitivnem smislu, je naštel kar nekaj dobrih novic. Omenil je sprejetje odločitve o višji minimalni plači, zaradi česar se bo na trgu pojavila večja količina denarja, kar bo imelo dober vpliv na gospodarstvo: spomnil na nedavni razpis ministrstva za gospodarstvo v višini 3,5 milijona evrov, iz podjetniškega sklada za inovativna podjetja; dobra novica pa prihaja tudi s stanovanjskega trga, kjer so cene že padle. Opozoril pa je na nujen razmislek glede energetske politike in politike prostora.

Državni zbor je v petek zvečer ob koncu dvodnevne izredne seje z visokim soglasjem potrdil novega ministra za okolje in prostor. To je Roko Žarnić, profesor na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Takoj po potrditvi je novi minister, ki je na tem položaju nasledil Karla Erjavca, že tudi prisegel.