Omejitve za gensko pridelavo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Gensko spremenjeno koruzo bo dovoljeno pridelovati najmanj šeststo metrov od navadne.

Kranj – Državni zbor je lani sprejel zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, vlada pa je prejšnji teden sprejela še dve uredbi - o podrobnih ukrepih za pridelavo gensko spremenjene koruze ter o določitvi prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin in odškodnin za nenamerno prisotnost gensko spremenjenih organizmov v gensko nespremenjenih rastlinah in pridelkih.

Prva uredba določa ukrepe, s katerimi naj bi preprečili prisotnost gensko spremenjene koruze v kmetijskih rastlinah in pridelkih, pridelanih na konvencionalen, ekološki ali na drug način brez uporabe gensko spremenjenih organizmov. V uredbi je določena širina varovalnega pasu, za pridelavo gensko spremenjene koruze pa tudi zadrževalni in pribežališčni pas. Varovalni pas, ki ločuje gensko spremenjeno koruzo od sosednjih posevkov koruze, mora biti širok najmanj šeststo metrov, vendar se v primeru vzpostavitve zadrževalnega pasu lahko ustrezno zmanjša. Štiri vrste gensko nespremenjene koruze okrog posevka gensko spremenjene koruze lahko nadomestijo šest metrov varovalnega pasu, a ne več kot tristo metrov. Pribežališčni pas mora pridelovalec vzpostaviti samo pri pridelovanju gensko spremenjene koruze, ki je odporna na določen insekt ali skupino insektov. Uredba predpisuje tudi kolobarjenje, to pomeni, da gensko spremenjena koruza ne more biti na isti njivi dve leti zapored.

Druga »genska« uredba določa metodo za izračun prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin ter metode in merila za določitev višine odškodnine za nenamerno prisotnost gensko spremenjenih organizmov v kmetijskih rastlinah in pridelkih. Prispevek za pridelavo gensko spremenjenih rastlin znaša petnajst odstotkov od zneska regionalnega plačila za hektar njivske površine (trenutno bi to pomenilo 49,80 evra na hektar) in ga mora pridelovalec plačati še pred vpisom v register pridelovalcev gensko spremenjenih rastlin. Za škodo, ki bi nastala zaradi namerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v kmetijskih rastlinah ali pridelku, je po obligacijskem zakoniku odgovoren tisti, ki jo povzroči, odškodnino za nenamerno prisotnost gensko spremenjenih organizmov pa naj bi država izplačala oškodovancu iz prispevkov za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki se bodo zbirali na posebni proračunski postavki. Višina odškodnine bo predstavljala razliko med povprečno tržno vrednostjo pridelka kmetijskih rastlin z vsebnostjo gensko spremenjenih organizmov in tistih brez njih, pri tem pa bodo pri pridelkih iz ekološke pridelave upoštevali dvakratno statistično ugotovljeno povprečno mesečno odkupno ceno.

Vlada bo za pridelavo gensko spremenjenih rastlin predvidoma pripravila do 1. junija še dva pravilnika – pravilnik o registru pridelovalcev gensko spremenjenih rastlin in pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja s področja pridelave in ravnanja z gensko spremenjenimi rastlinami.