Gorenjske občine bodo bankrotirale

Tako trdijo gorenjski župani in s prstom zaradi spremenjenih pogojev za kandidiranje za evropski denar kažejo na Ministrstvo za okolje in prostor.

Kranj – Projekti gradnje vodovodnih in kanalizacijskih vodov ter čistilnih naprav na Gorenjskem (oziroma projekt Gorki) so pod velikim vprašajem. Z Ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da so bila leta 2007 potrjena merila za izbor: »Na področju Zgornje Save ter Kranjskega in Sorškega polja so se pripravljale investicije, ki so za občine pomembne, vendar ne izpolnjujejo meril za sofinanciranje iz kohezijskega sklada.« O tem, da država na projekt Gorki vsaj v prihodnjih dveh letih resno ne računa, smo v Gorenjskem glasu pred meseci že pisali, gorenjski (pod)župani pa so se oglasili šele sedaj.

»Gorenjske projekte smo s pristojnimi ministrstvi več let usklajevali, podpisali dokumente o naboru projektov, v zadnjih mesecih pa izvedeli, da nekateri projekti ne bodo sofinancirani z denarjem EU. Neenakopravno je vmes spreminjati pravila igre, ko vladi zmanjkuje denarja,« pravi podžupan Kranja Stane Štraus. Projekt Gorki je bil pred časom razdeljen na tri dele, prvo vlogo so občine Radovljica, Bohinj, Jesenice in Žirovnica oddale julija lani, drugo občine Kranj, Medvode, Preddvor, Šenčur in Vodice konec decembra lani. Tretje vloge, po vrednosti največje investicije v čistilno napravo Kranj (35 milijonov evrov), sodelujoče občine še niso oddale.

»Jedro problema je v različni interpretaciji enakih pogojev operativnega programa. Zanimivo je, da jo podaja ista oseba z okoljskega ministrstva,« je ogorčen radovljiški župan Janko S. Stušek. Po programu naj bi vsako naselje, ki bi ga priključili na kanalizacijo in čistilno napravo, imelo vsaj dva tisoč prebivalcev. Kropa jih skupaj ima, če so med objekti le stometrske razlike, pa jih po razlagi uradnikov nima! »Država s spreminjanjem pogojev, o katerih smo se pogovarjali pet let, krati pravico do koriščenje denarja EU, hkrati pa smo po njihovih navodilih že vložili veliko denarja za dokumente in pridobili denar za gradnjo sekundarnih vodov. Če ti vodi ne bodo priključeni na čistilno napravo, bomo morali vračati denar,« odločitve ministrstva ne razume Miro Kozelj, župan Šenčurja.

Prepričan je, da je vsa težava v zagotavljanju deleža države, saj je v državnem proračunu v prihodnjih dveh letih zagotovljenih le po sto tisoč evrov. Projekt Gorki je z denarjem EU (68 milijonov evrov), države in občin sicer vreden kar 120 milijon evrov, kar bi bil v gospodarsko težkih časih lahko velik razvojni impulz za domača gradbena podjetja. »Občine bodo bankrotirale,« je bil dramatičen bohinjski župan Franc Kramar: »Večina naše občine leži v narodnem parku, ki naj bi bil čist, z urejeno infrastrukturo. Mi smo omrežje že začeli graditi, pridobili smo evropski denar za sekundarne vode in se tudi zadolžili, vse vode pa naj bi s primarnimi pripeljali do čistilne naprave za 11 tisoč prebivalcev.« Občine so do sedaj za pripravo dokumentov prispevale dva milijona evrov, 18 milijonov so jih pridobili iz evropskih strukturnih skladov.