Najbolj se je vsidrala Košnikova gostilna

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 8. februar 2010 / 06:00

Dolgoletni televizijec Mito Trefalt petdesetletnico televizijskega dela proslavlja s prireditvijo Košnikova gostilna, ki po priljubljenosti predstavlja enega od vrhuncev v njegovi dolgoletni karieri.

Ta je bila z gosti na sporedu v petek, 5. februarja, ob 20. uri v Cankarjevem domu. Nastopili so še: Slovenski oktet, Akademska folklorna skupina France Marolt, stari Gašperji in večkratni zmagovalec Zlate harmonike v Ljubečni Toni Sotošek.

Končali ste sicer akademijo za gledališče. Kako da ste namesto odrskih desk za svoje poklicno delo izbrali televizijo?

»Kot moj oče France in brat Franek, ki sta bila igralca, sem tudi jaz želel biti na odru in popularen, vendar sem kmalu ugotovil, da nimam tolikšnega daru, da bi kot igralec lahko zapustil opaznejšo sled. Od leta 1963 do 1966 sem sicer nastopal v Drami in pri Odru 57, vendar se je ta moja epizoda kmalu končala in leta 1966 sem se zaposlil na televiziji.«

Vaše televizijsko (in še pred njim radijsko) delo pa se je začelo že nekaj let prej. Kako?

»Moj prvi radijski prenos je bil že leta 1959, leta 1960 pa me je k televizijskemu prenosu državnega prvenstva v judu povabil režiser Beno Hvala. Ta šport je bil še razmeroma neznan, režiser pa je iskal nekoga, ki bi se nanj spoznal. Kot aktivni športnik-judoist sem o tem športu nekaj vedel, verjamem pa, da mi je režiser kot novincu s precejšnjim strahom ponudil to delo. Šlo je za štiriurni prenos državnega prvenstva, kar je za zelenca kar obsežna minutaža.«

Kako se spominjate začetkov svojega televizijskega dela?

»Na začetku sem leto dni vodil tudi informativno oddajo Obzornik, sicer pa sem vse do leta 1980 delal v športnem programu. Komentiral sem številne športe, kajti športnih panog je bilo veliko, komentatorjev, ki smo se z njimi ukvarjali, pa malo. Za obdobje mojih prvih televizijskih let velja, da je bilo športno komentiranje na bolj trhlih nogah. Nismo še namreč imeli dovolj izkušenj, iz katerih bi ocenjevali športne dogodke, in tako so denimo naši prenosi zimskih športov s tujih prizorišč vsebovali tudi precej govorjenja o krajih, kjer so tekmovanja potekala. Tudi naši športniki, razen zimskih, še niso bili tako prepoznavni kot danes. Danes so pričakovanja ljudi višja, hkrati s kvaliteto športa se je dvignila tudi kakovost komentiranja.«

Kdaj ste storili prve korake od športa k razvedrilnemu programu?

»Sodeloval sem v športni oddaji Sedma steza, potem pa sem vpeljal serijo trimskih oddaj, ki so že vsebovale elemente razvedrila. Oddaja Televizijski trimski test je dobila celo nagrado jugoslovanske televizije. Oddaja Jugoslovanska trimska televizija je potekala v šestih jezikih takratne Jugoslavije. Oddaja Televizija brez trebuha pa je »unovčila« moro prevelike telesne teže. Ljudje so ob pomoči televizije hujšali zaradi zdravja, pri tem pa je televizija sodelovala s Kliničnim centrom in slovitimi kuharskimi imeni. Leta 1978 pa je vzporedno nastala akcija Brazde vzdržljivosti, ki sem jo vodil do leta 1993, ko se je v okviru Športne unije osamosvojila kot društvo. V njej smo skušali ljudi pritegniti k telesni aktivnosti. V akciji so ljudje pridobili naziv »kaveljc« in »korenina«, poleg rekreacije in zdravega načina življenja pa je bila tu nadvse pomembna tudi družabnost. Pozneje sem začel pisati scenarije za razvedrilne oddaje in jih tudi vodil. Večino sva jih naredila skupaj z ženo Metko Leskovšek, režiserko, sodeloval sem tudi z nekaterimi drugimi. V razvedrilnem programu sem delal od leta 1980 do 1995, v tem času so nastale oddaje Naše srečanje, Kolo sreče, Ona in on, Košnikova gostilna. V slednji so sodelovali številni znani igralci in tudi ansambel Avsenik. Na sporedu je bila od leta 1984 do 1987. Koncepte razvedrilnih oddaj sem sicer zelo hitro menjal, naveličal sem se jih veliko prej, preden so se jih lahko naveličali gledalci.«

Pozneje ste bili urednik razvedrilnega programa, kjer ste vpeljali veliko novosti …

»Ko sem bil urednik razvedrilnega programa, smo z avdicijami pridobili vrsto novih voditeljev, ki smo jih dodatno šolali, v program smo privabili več režiserjev, ki prej niso sodelovali, uvedli smo številne nove oddaje. To so bile oddaje z visokimi cilji in ne nekaj pogrošnega. To so bile oddaje Igre brez meja, Gore in ljudje, TV paradižnik, Presodite, TV variete … V tistem času je vladal velik delovni zagon, vodstvo je gledalo vse oddaje, o njih smo se pogovarjali, jih ocenjevali, usmerjali, spodbujali avtorje …«

Katera od številnih oddaj, ki ste jih ustvarili, se je pri gledalcih najbolj »prijela«?

»Nedvomno je bila to Košnikova gostilna, ki je združevala glasbo, ples in humor. Na televiziji je bila na sporedu le nekaj let, pozneje pa sem s Košnikovo gostilno veliko nastopal po Sloveniji in vselej doživel odziv zadovoljnega občinstva.«

Kaj ste počeli potem, ko ste zapustili televizijo?

»Tudi po upokojitvi sem še občasno sodeloval s televizijo, in sicer v oddajah Službeni vhod in v kvizu Ljubljana, prestolnica Evropske unije. Z več slovenskimi občinami in društvi sem pripravljal javne prireditve, zadnjih nekaj let pa v okviru Dobrodelnega društva France Trefalt prirejamo dobrodelne prireditve po Sloveniji. Tudi Košnikova gostilna, ki bo z gosti zvenečih imen na sporedu v petek, 5. februarja, ob 20. uri v Cankarjevem domu, je dobrodelna. Njen namen je zbrati denar za prvo slovensko hišo Hospic.«