Za štiri odlične hlode sedemnajst tisoč evrov

Lastnik gozda Ivan Guzelj od Sv. Barbare pri Škofji Loki je za tri hlode gorskega javorja rebraša in za hlod češnje dobil na licitaciji visoko vrednega lesa skupno sedemnajst tisoč evrov. Gorenjci so za 117 hlodov dosegli povprečje več kot osemsto evrov za "kubik".

Kranj – Na avstrijskem Štajerskem, v kraju Grosswilfersdorf, se je prejšnji teden z razglasitvijo rezultatov in z ogledom končala jubilejna, že deseta licitacija visoko vrednega lesa, na kateri se je za 737 hlodov potegovalo 2782 kupcev. Povprečna prodajna cena je znašala 481 evrov za kubični meter, najvišja je bila 9166 evrov (za »kubik« gorskega javorja).

Dvanajst hlodov s ceno nad tisoč evrov

Na licitaciji so četrto leto zapored sodelovali tudi lastniki gozdov iz Gorenjske, pridružili so se jim še nekateri iz Baške grape, skupno jih je bilo trideset, največ z območja Podnarta, Preddvora, Cerkelj in tokrat prvič tudi iz Selške in Poljanske doline. Organizacijo je prevzelo Društvo lastnikov gozdov Gorenjska, pri tem je lastnikom svetoval Tomaž Polajnar, sicer revirni gozdar na širšem območju Preddvora, za prevoz lesa je poskrbel Jure Meglič iz Strahinja. Izkupiček licitacije je bil imeniten. Gorenjci so prodali vseh 117 hlodov prostornine 102 kubična metra in dosegli povprečno ceno okrog osemsto evrov za »kubik«, ki je bila za več kot tristo evrov višja od povprečne cene vseh prodanih hlodov na licitaciji. Gorenjcem je povprečje močno dvignilo dvanajst hlodov s ceno več kot tisoč evrov za kubični meter, le pet hlodov je bilo podcenjenih, ker zanje ni bilo povpraševanja. Za sodelovanje na licitaciji so avstrijskim organizatorjem plačali 16 evrov od kubičnega metra, prevozne stroške pa so si porazdelili, a ne po »kubiku«, ampak glede na izkupiček na dražbi.

Če je eno drevo vredno 15 tisoč evrov …

Licitacijo je še posebej zadovoljen zapuščal Ivan Guzelj od Sv. Barbare, ki je za štiri hlode prejel skupno 17 tisoč evrov. Za 3,7 metra dolg hlod gorskega javorja rebraša s premerom 69 centimetrov in prostornine 1,38 kubičnega metra se je potegovalo kar deset kupcev, najdrznejši med njimi je ponudil ceno 8640 evrov za »kubik« oz. za cel hlod 11.923 evrov. Les bo menda uporabil za izdelovanje violin. Za drugi hlod istega drevesa dolžine 3,5 metra, premera 62 centimetrov in volumna 1,06 kubičnega metra, je bilo osem ponudb, najboljša med njimi se je glasila – 3530 evrov za »kubik« oz. 3741 evrov za hlod. Poleg teh dveh hlodov je Guzelj imel na licitaciji še en hlod gorskega javorja, tudi zanj je za kubični meter iztržil več kot tisoč evrov, in hlod češnje, ki je bil prodan po tristo evrov za kubični meter. »Če bi vse štiri hlode prodal po običajni poti, bi zanje skupno dobil od štiristo do petsto evrov. Na licitaciji sem računal na iztržek od tri do štiri tisoč evrov, prejel sem sedemnajst tisoč, kolikor bi sicer dobil, če bi prodal za več kot deset tovornjakov lesa. Gozdar Tomaž Polajnar se razume na stvari in mi je dobro svetoval. Še sreča je bila, da se mi javor ob poseku v strmini ni razklal,« je dejal Ivan in dodal, da bi v svojem gozdu morda še našel kakšno »kapitalno« drevo, a na takšen izkupiček kot letos v prihodnje ne more računati, saj se tako lahko zgodi le enkrat.

Za »kubik« oreha 4151 evrov

Poleg Guzelja je bilo med gorenjskimi lastniki še precej zadovoljnih. Jernej Pfajfar iz Lajš je za gorski javor rebraš, dolg pet metrov, premera 57 centimetrov in prostornine 1,28 kubičnega metra, prejel 4880 evrov za »kubik« oz. za cel hlod več kot 6200 evrov. Na licitaciji je bilo tudi 99 hlodov oreha, najboljši med njimi, to je hlod Franca Vrhovnika iz vasi Ravne v cerkljanski občini, je bil prodan po ceni 4151 evrov za kubični meter, kar je za 4,1 metra dolg hlod premera 59 centimetrov in volumna 1,12 kubičnega metra naneslo 4649 evrov. Še dva gorenjska lastnika sta pri posameznih drevesnih vrstah dosegla najvišjo ceno. Za hlod bresta, ki ga je na licitacijo dal Ciril Pintar iz Rovt pri Podnartu, se je potegovalo osem kupcev, dobil ga je kupec s ponudbo 787 evrov za »kubik«. Za hlod breze Petra Prezlja iz Davče je »tekmovalo« sedem kupcev, »zmagovalec« je za kubični meter ponudil 321 evrov.

Izziv za stroko in priložnost za lastnike

Kot poudarja Tomaž Polajnar, je vzgoja in nega visoko vrednega lesa izziv za gozdarsko stroko in priložnost za lastnike, da dosežejo višji dohodek v gozdu. Visoko vredni les se odlikuje s posebnimi estetskimi, akustičnimi in fizikalnimi lastnostmi, uporablja se lahko za dekorativne izdelke, glasbila, v restavratorstvu, za stilno pohištvo, za opremljanje barov in ladij, v avtomobilski industriji … Omejen je pretežno na drevesne vrste, ki se v naravi ne pojavljajo množično. Najbolj zanimive vrste so gorski javor, češnja, oreh, hruška, jablana, brek in skorš, nekoliko manj veliki jesen, domači kostanj, brest, beli gaber, delno hrast in lipa, od iglavcev pa le resonančna smreka ter posebno lepo raščena macesen in bor. Lastnik lahko vpliva na »proizvodnjo« visoko vrednega lesa s pospeševanjem rasti gospodarsko zanimivih drevesnih vrst pa tudi z gozdno gojitvenimi ukrepi, kot sta redčenje sestojev in obvejevanje dreves.