Dunajska čokoladna klasika po babičinem receptu

Za znano torto iz čokoladnega biskvita, marelične marmelade in čokoladnega preliva je verjetno vsaj toliko receptov kot razglabljanj in ugotavljanj, kakšen je pravzaprav originalni recept zanjo. Tudi Sofie je v svojem zvezku pred leti zapisala recept za svojo sacher torto, ki je lahko prijetno sladko presenečenje za valentinovo. Njena vnukinja recept uporablja še danes, le način priprave in nakup nekaterih sestavin je prilagodila današnjemu času in okolju.

Michaela Habrl Houška se je rodila na avstrijskem Štajerskem. Kot otrok je precej časa živela pri babici in dedku na kmetiji, potem pa s starši v znamenitem avstrijskem Mozartovem mestu, Salzburgu. Tam je obiskovala tudi šolo. Kasneje je na Dunaju študirala ekonomijo, potem nekaj časa delala v Nemčiji, se spet vrnila na Dunaj, kjer je začela delati v oglaševanju Turističnega urada Dunaj, po letu in pol pa spet začela razmišljati o študiju. Odločila se je za podiplomski študij kulturnega menedžmenta, kjer je spoznala slovenskega študenta, svojega sedanjega moža Nika Houška. Ker je Michaela vedno želela živeti in spoznati Pariz, se je v nekem danem trenutku celo odločila za študij francoščine in nekaj časa vztrajala pri svoji odločitvi, potem pa študij prekinila – iz zelo enostavnega razloga: zmanjkalo ji je denarja zanj. Pariz je drag.

Danes Michaela in Niko živita v Ljubljani. Sta eden prijaznejših in nenarejenih parov, kar jih poznam iz slovenske družabne scene, kjer se pojavljata redko, se pa. Ne skrivata svoje pripadnosti drug drugemu, v javnosti pa z njo tudi ne pretiravata. Michaela skrbi za promocijo Avstrije v Sloveniji, podobno počne še za Nemce, medtem ko je Niko eden prvih slovenskih glasbenih managerjev (je celo eden prvih uradno šolanih za to delo), ki se je najprej osredotočil le na področje klasične glasbe, do danes pa je to razširil še na zabavno in 'cross-over' glasbo. Njegova agencija zastopa na eni strani recimo Ivo Stanič, Nuško Drašček, na drugi Mirjam Kalin, Ota Pestnerja, pa Artis Quartet Wien in podobne. Je pa tudi avtor koncepta in organizator poletnih koncertov v atriju Mestnega muzeja Ljubljana in tistih v Kopru.

Z Mihi (kot jo včasih ljubkovalno pokliče) oba delata v istem (njunem) podjetju, živita pod isto streho in uspešno usklajujeta karieri z vzgojo otrok in zasebnim življenjem.

Michaela je - poleg tega da obvlada vlogo žene in mame - tudi dobra kuharica. Podedovala je trdo vezan zvežčič babice Sofie, v katerem je med neštetimi zanimivimi, enostavnimi, že pozabljenimi recepti tudi poseben recept za eno najbolj znanih tort: sacher torto.

Sacher torta po Sofieino

Biskvitno testo: 15 dag masla, 15 dag sladkorja, 6 jajc, 15 dag čokolade, 15 dag moke, marelična marmelada

Čokoladna glazura: 25 dag čokolade, 4-5 žlic vode, nekaj masla

Michaela razloži: »Najprej vzameš maslo, sladkor in rumenjake. Vse troje gre skupaj, v isto skledo. Počasi mešaš. Upoštevaš tudi vrstni red. Najprej maslo, potem sladkor in nato še rumenjake. Počasi. Drugega za drugim. Prvega mešaš dve minuti, potem mu dodaš novega, pa tretji rumenjak – tako, da na koncu dodaš maslu in sladkorju še zadnji rumenjak in vse skupaj znese kakih deset (najmanj), petnajst minut mešanja. Temu dodaš še stopljeno čokolado.«

Zasmeje se, češ da se spominja, da je babi to še vse počela ročno, danes pa ona včasih malce goljufa in uporabi za mešanje mešalec.

»Iz beljakov narediš sneg. Tu pa je pomembno, da jih stepaš ročno in v smeri urnega kazalca. To potem dodaš prejšnji zmesi in na vse skupaj še zelo počasi preseješ (kar pa je zelo pomembno) moko. Jaz potem to pečem eno uro na 150, 160 stopinjah, vendar od petdesete minute dalje kar naprej gledam, kako se biskvit obnaša, da vse skupaj ne izpade presuho. Namig: najbolje je, da vse skupaj spečeš en dan prej, pustiš, da se v miru ohladi, potem pa naslednji dan dodaš glazuro. Ni ravno najbolj priporočljivo, da testo hladiš v hladilniku. Tisto, pravo hlajenje, kar rabi nekaj časa.«

Pri čokoladi, ki jo Michaela uporablja pri pripravi sacher torte, se največkrat odloči za temno čokolado z recimo okoli štiridesetodstotno vsebnostjo kakava. Za glazuro najprej čokolado nariba, nastrga v lonec, ki ga potem da v drug lonec s segreto vodo – naredi vodno kopel, doda ostale sestavine ter vse skupaj meša kakšnih pet minut. Pa tudi marmelado segreva. Seveda, ne pozabite pri pečenju torte, da je treba pri modelu za peko poskrbeti, da se vam torta oziroma biskvit ne prime. Papir za peko položite po dnu modela, robove pa premažete z maslom in potresete z moko.

Pečeno in ohlajeno čokoladno biskvitno testo Michaela razpolovi vodoravno in marmelado skozi sito precedi najprej na en del in ga enakomerno razmaže, nanj položi drugega in še enkrat s precejeno marmelado premaže vrhnji del (tega je treba najprej obrezati), potem pa sledi čokoladna glazura (ne sme biti prevroča, ker izgubi pri sušenju lesk), ki jo s pomočjo širokega noža razmaže po vsej torti. Potem počaka, da se glazura posuši.

»Torte posebej ne krasim. Značilno pa je, da se sacher torta postreže s stepeno sladko smetano - dodatni sladkor je tu stvar okusa, v Avstriji pa zraven največkrat postrežemo še kavo. Jaz osebno vsemu dodam še kozarec vode.«