Za boljšo izobrazbo podeželja

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in konzorcij biotehniških šol sta predstavila projekt uvajanja novih programov na področju biotehnike.

Konzorcij biotehniških šol je s projektom uvajanja novih programov na področju biotehnike za obdobje 2008-2012 znova uspešno kandidiral na razpisu ministrstva za šolstvo in šport. Projekt so poimenovali Biotehniška področja, šole za življenje in razvoj, pri njem pa sodeluje deset članic konzorcija. Tudi na ta način so po mnenju vodje konzorcija Toneta Hrovata v biotehniških šolah dosegli povečanje vpisa in izboljšali kakovost posameznih programov.

Po besedah Renate Zupanc Grom z ministrstva za šolstvo in šport v zadnjem času opažajo velik razvoj na področju biotehniških šol. »Številne šole so že ekološko usmerjene, hkrati pa svoja vrata v popoldanskem času odpirajo tudi drugim dejavnostim, kot je izobraževanje odraslih.« Vpis v te šole pa ostaja stabilen kljub upadanju generacij. Po mnenju Toneta Hrovata imajo ti otroci velik zaposlitven potencial. »Številni otroci, ki pridejo na biotehniške šole, prihajajo s kmetij oziroma podeželja in imajo izjemne spretnosti in željo po praktičnem znanju. Napredek, ki ga pri njih opazujemo skozi proces izobraževanja, je razveseljiv. Mnogi izmed njih šolanje nadaljujejo na višjih strokovnih programih.« Predstavnik ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Dular pa je ob tej priložnosti opozoril na problematiko starostne in izobrazbene strukture ljudi, ki delajo v kmetijstvu. Kar dvajset odstotkov nosilcev kmetijske proizvodnje je namreč starih nad 65 let. Razen tega ima po podatkih iz popisa iz leta 2000 kar 60 odstotkov nosilcev kmetijske proizvodnje končano samo osnovno šolo, 33 odstotkov jih ima končano srednjo šolo, le trije odstotki pa imajo fakultetno izobrazbo. »Vse to znižuje našo konkurenčno prednost,« meni Dular in dodaja, da imamo na področju povečanja kmetijske samooskrbe še veliko potencialov. »Velikega pomena so dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki lahko prinesejo dodaten vir zaslužka. Zato je potrebno v okviru projekta razvoja podeželja iskati skupne povezave za dvig uporabnosti znanja za konkretne proizvodne programe,« je končal Dular.