Najprej za bogate in nadarjene

V Kranju so nižjo gimnazijo z dekretom ustanovili Francozi pred dvesto leti. O zgodovini gimnazijskega izobraževanja na Gorenjskem smo se pogovarjali z ravnateljem Gimnazije Kranj Francijem Rozmanom.

Od kod je prišla pobuda, da se v Kranju ustanovi gimnazija?

»Ustanovitev gimnazije so z odredbo uvedli Francozi. Napoleon je bil namreč v tem smislu zelo napreden in je v okupiranih deželah dopuščal tudi nacionalni jezik. Za tako veliko področje oziroma tako središče je predvidel pridobitev liceja ali gimnazije. Kranj je takrat pridobil nižjo gimnazijo.«

Kdaj je Kranj potem dobil popolno gimnazijo?

»Šele leta 1897. Leta 1894 so izdali cesarsko odločbo, da se s šolskim letom 1894/95 v Kranju ustanovi popolna klasična gimnazija. Kranj si je sicer za popolno gimnazijo prizadeval že od leta 1870 naprej, ko smo postali prva gimnazija s slovenskim učnim jezikom na svetu. Sicer so že Francozi dovoljevali slovenski učni jezik, a ni bilo ne učiteljev ne učbenikov za to. Pouk je zato potekal malo v nemščini in malo v slovenščini, pa tudi latinščini. Leta 1896 so začeli graditi sedanjo stavbo gimnazije, ki so jo končali v enem letu. Namenjena je bila okrog dvesto dijakom. Vpisali so se tisti, ki so naredili četrti razred nižje gimnazije. Leta 1901 je maturirala prva generacija maturantov kranjske gimnazije, od takrat pa smo jih našteli več kot 11 tisoč.«

Zakaj je prihajalo do prekinitev v delovanju gimnazije?

»Gimnazija je bila po enem letu prekinjena, ker je župnišče, v katerem je gostovala, pogorelo. Potem je bilo še več poskusov, da bi jo znova obudili, a je vsakokrat delovala le nekaj mesecev … Bolj ali manj neprekinjeno je delovala šele od leta 1860 dalje, ko je gimnazija dobila prostore v stavbi nekdanje gradbene šole v središču mesta.«

Kaj je pred dvesto leti za Kranj pomenila ustanovitev gimnazije?

»Kranj je sicer dobil pravice mesta že kar nekaj časa nazaj, a je bil pravzaprav malo večja vas, ne pa ne vem kako ugledno mesto. Po pridobitvi gimnazije se je to bistveno spremenilo.«

Koliko dijakov je to šolo obiskovalo ob njeni ustanovitvi?

»Vpis je bil zadovoljiv, saj se je v prvi letnik vpisalo 40 dijakov, v drugega pa devet.«

Vsak verjetno ni imel možnosti šolanja na gimnaziji?

»V glavnem so bili to 'fantini'. Seveda je morala biti družina tudi primerno situirana. Preko duhovnikov pa so odkrivali tudi nadarjene in jih prav tako pošiljali v šolo.«