Mladi na razpotju

Devetošolci in dijaki zaključnih letnikov bodo konec tedna kot vsako leto množično obiskovali informativne dneve, ki jih pripravljajo srednje šole in fakultete.

Čeprav ima večina svoje želje glede nadaljnjega izobraževanja izoblikovane že veliko prej, pa je vsaka dodatna informacija pred tako pomembno življenjsko odločitvijo še kako dobrodošla. Še zlasti v sedanjih kriznih časih, ko delovna mesta množično usihajo.

Na zavodu za zaposlovanje po eni strani že vrsto let ugotavljajo, da je vse težje najti inženirje gradbeništva, elektrotehnike in strojništva, programerje, zdravnike, farmacevte, medicinske sestre, bolničarje, kuharje, natakarje in zidarje, pa varilce in ključavničarje. A po drugi strani se za te poklice mladi odločajo vse redkeje. Devetošolci se še vedno najpogosteje odločajo za vpis v gimnazijske programe, dijaki zaključnih letnikov pa najpogosteje izberejo družboslovne študije, čeprav vedo, da bo po končanem izobraževanju težko najti zaposlitev. Očitno jih pri tem ne vodi zgolj racionalen razmislek, ampak se prepustijo tudi subjektivnim željam in predstavam o tem, kaj si želijo početi skoraj vse svoje življenje. Zato vsekakor ne smejo povsem zaobiti svojih želja – če to seveda niso želje staršev. Zagotovo se bo tudi med množico organizatorjev dela in prevajalcev našlo mesto za nekoga, ki ga to delo res veseli in ga bo zato opravljal z vso zavzetostjo. Zadovoljstvo v službi, meni poklicna svetovalka Dubravka Furar, pa zagotavlja tudi uspešnost v poklicu.