Slaba ekonomika v prašičereji
"Ekonomika pri reji prašičev je bila lani najslabša v zadnjih desetih letih," ugotavlja kmetijski svetovalec Matjaž Meglič.
Hotemaže – Kmetijska svetovalna služba je v četrtek v sodelovanju z Jato Emono pripravila v Hotemažah tradicionalno srečanje gorenjskih rejcev prašičev, na katerem so jih seznanili s circo virusnimi bolezni prašičev in z razmerami v prašičereji. Srečanja se je udeležilo štirinajst rejcev, med njimi skoraj vsi največji. Kot je po srečanju povedal kmetijski svetovalec Matjaž Meglič, so na circo virusne bolezni prašičev doslej posumili v vzhodni Sloveniji, medtem ko se na Gorenjskem za zdaj še niso pojavile. Značilni znaki bolezni so hiranje, ki lahko privede do pogina, ter izpuščaji med nogami in povečane bezgavke. Bolezen je možno ugotoviti s krvno preiskavo, zdravljenje pa je lahko uspešno le s cepljenjem.
»Kar zadeva razmere v prašičereji, je bila ekonomika lani zelo slaba, celo najslabša v zadnjih desetih letih. Cena krmil in žit je sicer rahlo padla, vendar so se bistveno bolj znižale cene prašičev. Posledice takšne ekonomike so bolj kot na Gorenjskem občutili na Štajerskem in v Prekmurju, kjer ocenjujejo, da se jim je stalež zaradi tega zmanjšal za trideset odstotkov. Gorenjski rejci za zdaj še koristijo notranje rezerve in vztrajajo pri dosedanjem obsegu reje, vendar se jim ekonomika izhaja le, če ne upoštevajo amortizacije in si privoščijo le minimalno plačilo za delo,« je dejal Meglič in poudaril, da se morajo prašičerejske kmetije do leta 2012 prilagoditi zahtevam navzkrižne skladnosti, predvsem glede velikosti boksov in načina reje. »Napovedi tudi za naprej niso najbolj obetavne, problem pa je tudi, ker meso doma zrejenih kakovostnih prašičev cenovno ni konkurenčno mesu, ki k nam prihaja iz drugih držav po nerazumljivo nizkih cenah,« je dejal Meglič in poudaril, da je pri prodaji, žal, bolj kot (dobra) kvaliteta pomembna le (nizka) cena.