Ambrozija povzroča alergijo in gospodarsko škodo

Na Gorenjskem se ambrozija za zdaj pojavlja le na neobdelanih, zapuščenih površinah.

Kranj – Skupina poslancev SLS je v parlamentarni postopek vložila predlog za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, na podlagi katerega bi lahko preprečevali škodo, ki jo povzročajo tujerodne rastline, še zlasti ambrozija. Predlagani zakon podpirajo tudi v kmetijsko gozdarski zbornici.

Pelinolistna ambrozija ali pelinolistna žvrklja se je v začetku 19. stoletja iz severne Amerike razširila v Evropo. Danes je je največ v vzhodni Evropi, še zlasti na Madžarskem ter na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, kjer je veliko zapuščenih zemljišč. V Sloveniji jo je bilo pred desetimi leti komaj opaziti, v zadnjih petih letih pa se je razširila po celotnem ozemlju, najbolj v severovzhodni Sloveniji, kamor so jo zanesli z Madžarske, ter v Vipavski dolini, na ilirsko bistriškem območju in v slovenski Istri, kjer se je razširila na okrog 40 odstotkov kmetijskih zemljišč. Površine z ambrozijo so se po oceni kmetijsko gozdarske zbornice v tem obdobju povečale od 50 do 70 odstotkov, na Vipavskem celo za 90 odstotkov.

Ambrozija raste povsod ne glede na tip tal, rastne razmere in nadmorsko višino. Največ je je ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih njivah. V Sloveniji se v zadnjem času pojavlja kot plevel tudi v sladkorni pesi, koruzi in krompirju, največje žarišče pa so zapuščene njive in travniki. Zraste od 20 do 180 centimetrov visoko, včasih celo do 2,5 metra, korenine pa ima do štiri metre globoko. Steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Vsaka rastlina tvori od 30 do 100 tisoč semen, ki v tleh ostanejo kaliva tudi do trideset let. Cveti od konca julija do konca septembra, pelodna zrna lahko s pomočjo vetra prepotujejo tudi več kot sto kilometrov.

Ambrozija povzroča gospodarsko škodo in škodo za zdravje ljudi. Ker v posevku odvzema rastlinam prostor, svetlobo, hranilne snovi in vodo, zmanjšuje pridelek, hkrati pa otežuje nekatera kmetijska dela in spravilo. Poseben problem predstavlja v ekološki pridelavi, kjer jo z dovoljenimi sredstvi zelo težko obvladujejo. Pelod ambrozije je tudi eden najmočnejših znanih alergenov. Njen cvetni prah povzroča seneni nahod, sama rastlina pa ob kontaktu lahko povzroči dermatitis. Ljudje, občutljivi na cvetni prah ambrozije, velikokrat obolevajo za alergijskim rinitisom in astmo.