Država se boji sindikatov in ulice

Tako so prepričani obrtniki in mali podjetniki, razočarani nad nedogovorjenim dvigom minimalne plače brez popravkov neevropske delovnopravne zakonodaje.

Ljubljana – V torek se je sestala skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in osrednja točka je bila predstavitev priprav Izhodne in razvojne strategije Vlade RS. Na sejo so povabili kar tri ministre, vendar se je je udeležil le minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Na prispodobo podpredsednika OZS Štefana Pavlinjeka, da ni dovolj le premetavanje proračunskega denarja, ki bolj spominja na premetavanje mesa pri kuhanju golaža, da je treba dodati meso in začimbe, se je minister odzval z zagotovilom, da vlada pripravlja golaž za okusno ali vsaj užitno kosilo, ki bo dovolj kvalitetno in cenovno sprejemljivo, da si ga bomo lahko privoščili.

Obrt in malo podjetništvo se že 'pobirata'

Štefan Pavlinjek je uvodoma opozoril, da kriza slovenske obrti in malega podjetništva ni obšla, saj je lani, ko so se naročila zmanjšala za od dvajset do petdeset odstotkov, kar devet tisoč obrtnikov in malih podjetnikov prenehalo delovati in delo je izgubilo 19 tisoč ljudi. Že ob koncu leta 2008, ko se je kriza razvila, so v zbornici začeli dajati pobude za protikrizne ukrepe in priznati morajo, da jih je vlada v veliki večini upoštevala. Tako so bile sprejete davčne olajšave za investicije, znižanje DDV za nekatere storitvene dejavnosti, vračilo preplačanega DDV v 21 dneh, višji limit za plačilo DDV po plačani realizaciji, vračanje trošarin na pogonska goriva za prevoznike, subvencioniranje polnega delovnega časa in čakanja na delo. Ponovno zaposlovanje se je že začelo in od vlade pričakujejo ukrepe, na primer v obliki subvencioniranja novih zaposlitev. Največji problem obrti in malega podjetništva je danes plačilna nedisciplina, zaradi katere so številni ogroženi. Od države pričakujejo ureditev javnih naročil, 30-dnevni plačilni rok in možnost neposrednega plačevanja opravljenih del podizvajalcem. Nujne so tudi bistvene spremembe izvršbenih postopkov. Razočarani so nad sprejemanjem zakona o minimalni plači, saj je bil dogovor, da se ta veže na spremembe delovnopravne zakonodaje, ki ni evropska niti primerna za sedanji čas. Povečanje minimalne plače pomeni za 23 odstotkov višje stroške delovne sile in višje socialne prispevke. Pomemben problem je tudi razraščanje sive ekonomije, ki bi jo lahko omejili s sprejemom splošne davčne olajšave na osnovi predloženih računov.

Kako omejiti javnofinančni primanjkljaj

Kot glavni problem ekonomij držav v razmerah, ko je gospodarska rast upadla, je minister Gaspari izpostavil pomanjkanje finančnih virov, ko si Slovenija, podobno kot še vrsta drugih držav, ne more več privoščiti povečanja javnofinančnega primanjkljaja. Ključno je, da svoje potrebe omeji, da javnofinančni primanjkljaj začne zmanjševati. To je tudi načrtovano, in sicer za en odstotek BDP letno, kar pomeni vsako leto od štiristo do šeststo milijonov evrov manj. V takšnih razmerah je treba najti ukrepe za zmanjševanje obremenitev podjetij in prebivalstva, ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja in ne nazadnje še vedno učinkovite ukrepe socialne politike. Mnogi so prepričani, da je nujno nadaljevati davčno razbremenjevanje, ki naj bi pospešilo gospodarski razvoj in s tem povečalo davčno osnovo, praksa zadnjih petih let v Sloveniji, pa tudi v velikih gospodarstvih po svetu kaže, da ni tako. Ključni problem so visoki stroški dela, ki jih je nemogoče zmanjšati brez zmanjševanja javne porabe, zato pa so nujne strukturne reforme. V slovenski javni porabi je za deset milijard evrov denarja, ki se zelo negospodarno troši (na primer gradnje bolnišnic, avtocest itd.). S tem denarjem bi bilo treba ravnati tako, da bi se oplemenitil. Za vsaj dve področji je po Gasparijevem prepričanju mogoče reči, da zavirata razvoj: pokojninski sistem in slaba ekonomika v zdravstvu.

Kaj pripravljajo

Vlada si je pri pripravi izhodne in razvojne strategije zadala nekaj pomembnih prioritet. Za nujno razbremenitev stroškov dela, kjer naj se uvede tako imenovana kapica na prispevke, ki bo razbremenila prispevke visokokvalificiranih, z izenačenjem statusa različnih vrst zaposlitve pa se bo razširila davčna osnova. Analiza za fiskalno nevtralnost je v pripravi. Pripravljajo se tudi spremembe Zakona o delovnih razmerjih za drugačen trg dela in socialne intervencije. Treba je izenačiti status različnih vrst zaposlitve, posebej mladih in starejših, potreben je dogovor o znižanju odpravnin, ki ne dosegajo svojega namena. Na področju davkov je potrebna poenostavitev davčnih postopkov. Z enotno evidenco se bodo prečistili seznami upravičencev do socialnih pomoči, bistvena novost je, da bodo socialne pravice vezane na premoženje prosilcev oziroma upravičencev. Pri financiranju gospodarstva je veliko neusklajenosti med različnimi institucijami (SID, SPS, regionalni in eko skladi), kar je treba odpraviti. Lani je bilo teh virov za okoli štiristo milijonov evrov, letos so ta sredstva podvojena. Prednost ima spodbujanje konkurenčnosti, spodbujanje projektov in investicij s 'semenskim kapitalom', spodbujanje povezovanja v grozde, spodbujanje raziskav in razvoja kadra. Evropska razvojna sredstva iz kohezijskih skladov, ki jih bo več, se bodo dodeljevala v povratni obliki preprosteje ter hitreje. Z novim zakonom o javnem naročanju naj bi okrepili finančno disciplino pri javnih naročilih (30-dnevni plačilni rok) tudi pri zavodih, omogočili pristop tudi podizvajalcem, enakopravnejši položaj malih ponudnikov in večji proračunsko kontrolo. Pripravlja se tudi nov zakon o izvršbi. Posebna pozornost in spodbude bodo namenjene ukrepom za energetsko varčevanje, obnovljivim virom energije ter razvijanju storitev na socialnem področju, kjer bodo večje možnosti in priložnosti za obrt in malo podjetništvo.

Obrtniki in podjetniki opozarjajo

V razpravah poslancev skupščine OZS je bilo slišati predvsem ocene in opozorila. Nezadovoljni so, da ni zmanjšanja porabe države, da ob pomanjkanju in nazadovanju poslovne morale naša sodišča zadev ne rešujejo v razumnih rokih, da vlada v strahu pred ulico popušča sindikatom in zanemarja socialni dialog, dvig minimalne plače pa bo brez davčnih razbremenitev pokopal številna podjetja. Nekateri so tudi prepričani, da bi lahko država v teh razmerah marsikaj premostila s prodajo državnih podjetij, zlasti tistih, ki ustvarjajo izgubo (na primer železnic). Minister Gaspari se je z mnogimi opozorili strinjal, vendar vztrajal, da javne porabe na hitro ni mogoče krčiti. Zato tudi ni prostora za davčne razbremenitve in predlagano splošno olajšavo. Na področju javne rabe se bodo izvajale le investicije, ki jih bo mogoče financirati iz evropskih sredstev. Vlada bo vsekakor pripravila vse potrebne predloge ukrepov za obravnavo v socialnem dialogu, katerega pomena se dobro zaveda, če pa se bo nadaljevala praksa zapuščanja pogajanj (kar so že storili sindikati in nazadnje tudi predstavniki delodajalcev), bo vztrajala tudi mimo tega pri sprejemu zakonov v parlamentu. Znano je, kateri so nujno potrebni: dva o zdravstvu, pokojninski, o delovnih razmerjih, o zaposlovanju in o socialnih pravicah.