Odstop, nakar še ustavna obtožba

Ta teden je zaznamovalo burno politično dogajanje: v torek odstop ministra Erjavca, včeraj pa vložitev ustavne obtožbe zoper predsednika države Danila Türka.

Ljubljana – Mučno parlamentarno razpravo o predlogu premiera Boruta Pahorja za razrešitev Karla Erjavca s položaja okoljskega ministra je v torek prekinil minister Erjavec sam, ki je oznanil svoj odstop in poslancem državnega zbora o tem ni bilo treba glasovati. Že naslednji dan je premieru Borutu Pahorju tudi formalno dal odstopno izjavo.

Opozicijski stranki SDS in SLS pa sta v parlamentarni postopek vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika države Danila Türka, in sicer zato, ker je novembra lani odlikoval nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla za zasluge v akciji Sever, ki je leta 1989 preprečila srbski »miting resnice« v Ljubljani. Pri predlogu ustavne obtožbe so izhajali iz poglavja ustave, ki govori o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Opozicija in tudi del civilne družbe so protestirali že ob podelitvi odlikovanja in zahtevali, naj predsednik države spremeni svojo odločitev ali odstopi. Ob tem so poudarjali zlasti negativno vlogo Tomaža Ertla kot predstavnika nedemokratičnega režima, ki je kršil človekove pravice. Za vložitev ustavne obtožbe morajo poslanci državnega zbora v šestdesetih dneh po vložitvi (vmes predsednik države lahko nanjo ustno ali pisno odgovori) odločati z absolutno večino glasov. Če je sklep izglasovan, ga državni zbor pošlje v obravnavo ustavnemu sodišču, to pa o njem odloča z dvotretjinsko večino. V primeru, da obtožbo spozna za utemeljeno, lahko tudi odloči, da predsednik republike začasno ne sme opravljati svoje funkcije. Predlog ustavne obtožbe, ki sta ga včeraj predstavila prvaka SDS in SLS Janez Janša in Radovan Žerjav, je prvi tak primer v zgodovini samostojne Slovenije.