Radi se družijo s krajani

Januarja so se srečali starejši krajani Loma pod Storžičem. Nekaj smo jih vprašali, kako preživljajo upokojenska leta.

Stane Meglič iz Loma: »Bil sem vzdrževalec v BPT Tržič, pokoj pa sem dočakal pred desetletjem v ETP Kranj. Že prej sva z ženo Marijo začela graditi hišo v Lomu, kamor smo se preselili leta 1991. Ker še ni bilo vse končano, sem po upokojitvi namenjal veliko časa za razna dela v hiši in na vrtu. Ko so bili vnuki majhni, sva jih varovala do odhoda v vrtec. V Lomu živita sinova Aleš in Boštjan, sin Stane pa v Tržiču. Slednja imata družini in vsak po tri otroke. Pred upokojitvijo sva bila štirinajst zim oskrbnika Planinskega doma pod Storžičem. Še sedaj rada zahajava v gore v okolici Tržiča. Velikokrat se odpraviva v gozd, kjer nabirava gobe. Tako združujeva prijetno s koristnim. Veseliva se tudi potovanj. Žena je imela srečo pri nagradni igri, ki nama je predlani omogočila enodnevni obisk Opatije in lani še tedenske počitnice v Španiji. Po domovini greva najraje na izlete z Društvom upokojencev Tržič. Ko sva doma, zlasti ob slabem vremenu, rešujeva križanke in gledava televizijo. Navadila sva se življenja v Lomu. Ne morem si zamisliti, da bi spet živeli v mestu.«

Andrej in Milka Meglič s Slapu: »Skupno življenje sva začela na kmetiji v Lomu. Lani sva praznovala zlato poroko, česar ne doživi prav vsak. Praznovanje je bilo v ožjem krogu z domačimi. Sin Darko in hči Jana imata svoji družini in vsak po dva otroka. Vnuki so nama v veliko veselje. Po upokojitvi sva prehodila vse hribe, tudi na Triglavu sva bila. Sedaj hodiva po nižjih hribih in se vsak dan sprehajava. Občasno se odpraviva na kakšen izlet s tržiškimi upokojenci. Človek se tudi v starejših letih ne sme zapreti vase, mora med ljudi. Midva zelo rada prihajava vsako leto na srečanja starejših krajanov v Lomu, kjer se druživa z znanci iz vasi. Od leta 1962 živiva na Slapu, kjer sva naredila novo hišo,« sta povedala zakonca Meglič. Andrej je še povedal, da je bil po poklicu tesar in kar dve desetletji samostojen obrtnik. Vajen je bil trdega dela po ves dan, zato je delal še deset let po upokojitvi. Tudi žena, ki je delala na Stanovanjski skupnosti v Tržiču, je že okrog dvajset let upokojenka. Za naprej si želita le zdravja.

Janez Meglič iz Loma: »Letos sem prvič na srečanju starejših, ker sem lani izostal. V pokoju sem že od leta 1994, kar me je doletelo v 56. letu starosti zaradi ukinitve GG Kranj. Tam sem bil delovodja pri gozdnem gradbeništvu. Z ženo Antonijo, ki je bila uslužbenka v Peku, imava sina in dve hčerki ter dva vnuka in pet vnukinj. Po upokojitvi sem sinu pomagal skoraj dve leti pri gradnji delavnice. Nadaljujem tudi tradicijo staršev na mali kmetiji, kjer sta v hlevu le ena krava in tele. Delo na travniku, ki je kar velik, je namesto rekreacije. Žena mi rada pomaga pri kmečkih opravilih, za kar porabiva vsak dan nekaj časa. Jaz sodelujem tudi v odboru vodovodne zadruge v Lomu pod Storžičem. Skupaj skrbimo, da nam ne zmanjka zdrave pitne vode. V prostem času rad planinarim. Vsako leto se z družbo vzpnem vsaj na pet vrhov prek 2000 metrov višine, žena pa gre raje kam nižje. Zadovoljen sem v pokoju, saj mi tudi pokojnina zadostuje za dostojno življenje. Upam, da bo tako še naprej!«