Avtorica razstave Janja Železnikar

Ongrovci, prvi Trzinci

V Trzinu je do 20. februarja na ogled razstava Medobčinskega muzeja Kamnik, ki prikazuje arheološke najdbe, izkopane na hribu Onger.

Trzin – Trzin je bil v arheološki literaturi do nedavnega nepopisan list papirja, a v zadnjem desetletju je stroka naselju namenila kar nekaj pozornosti. Leta 2003 je prve sondažne raziskave na območju občine izvedel Muzej Mengeš, v letih 2006 in 2007 pa Medobčinski muzej Kamnik. Rezultati novih raziskav so precej obogatili in spremenili dotedanje vedenje o poselitvi Trzina in njegove bližnje okolice. Na arheološki zemljevid so strokovnjaki vrisali Onger kot eno najzgodnejših poselitvenih točk na obrobju kamniškobistriške ravni.

Kot je poudarila avtorica razstave in kataloga z naslovom Ongrovci, prvi Trzinci – arheološke priče preteklosti, prva naselitev Ongra sega v mlajšo kameno dobo, v čas med 4500 in 3800 pred našim štetjem. »Dokaze za to smo našli v arheološkem gradivu, izkopanem na hribu leta 2007, ko smo našli več kot 2800 fragmentov, odlomkov posod, orodij in hišni omet, ki govori o tem, kako so bile hiše na Ongru zgrajene. Naš namen je bil najdbe prikazati tako, kot smo jih našli – kot drobce, iz katerih potem sestavljamo zgodbe, ki so na razstavi oživele z ilustracijami Tamare Korošec. Pred izkopavanji smo bili prepričani, da najdišče sega v pozno bronasto dobo, a se je izkazalo, da je največ najdb iz železne dobe, torej iz obdobja 6. stoletja pred našim štetjem,« je povedala kustodinja arheologinja Janja Železnikar  in kot zanimivost dodala, da je bil Onger poseljen še pred ljubljanskimi mostiščarji.

Na razstavi so poleg predmetov z Ongera na ogled sicer vse arheološke najdbe, ki so bile kadarkoli najdene v Trzinu – med drugim tudi znameniti bronasti meč iz Jabelj, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije, in sekira iz mlajše kamene dobe. Številni topografski tereni Ongra, ki je sicer vpisan v register kulturne dediščine, na njegov pomen pa je prvi opozoril ljubiteljski arheolog Milan Bremšak iz Komende, so pokazali, da bo z raziskavami potrebno nadaljevati. Izjemne naj bi bile predvsem najdbe gomil, kamor so nekdaj skupaj z različnimi predmeti pokopavali umrle.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 21. junij 2010 / 07:00

Kriminal

Vlomilca zmotili pri delu Jesenice - Jeseniški policisti so po obvestilu občana v torek okoli 13.30 prijeli dva 41-letna domačina, ki sta skozi okno v...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...