Veto kot opozorilo za slabo zakonodajo

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in državni svetnik Peter Požun sta predstavila dejavnost državnega sveta pri zakonodajnih pobudah.

Ljubljana - Lani je državni svet sprejel dva zakonska predloga, in sicer o spremembi zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (državni zbor ga je sprejel) in o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Državni zbor je sprejel tudi novelo zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki ga je državni svet vložil že leta 2008.

Sicer pa je državni svet sprejel deset odložilnih vetov na zakone in s tem opozoril na pomanjkljivo in nekakovostno zakonodajo. Opozorila državnega sveta imajo še posebno težo, ker ta del parlamenta sestavljajo predstavniki različnih interesov in so prek svojih delovnih področjih in strokovnih aktivnosti dobro seznanjeni z aktualno problematiko. Lani je ustavno sodišče v dveh primerih ugodilo zahtevam državnega sveta za oceno ustavnosti in zakonitosti. Razveljavilo je določbo uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, in sicer v zadevi pravic in obveznosti državnega zbora in državnega sveta glede nepremičnin, ki jih uporabljata pri svojem delu, česar ne more urejati vlada kot predstavnica izvršilne veje oblasti. Ustavno sodišče je tudi odločilo, da je nepoklicna funkcija predsednika državnega sveta v neskladju z ustavnim položajem tega organa iz 96. in 97. člena ustave, zato je razveljavilo tisti del zakona o državnem svetu, ki to določa. Odločilo je, da se funkcija predsednika državnega sveta opravlja poklicno.

Predsednik Blaž Kavčič je predstavil vključenost državnega sveta v zakonodajnih postopek pri obravnavi različnih zakonskih predlogov. To delo se je zelo povečalo, enako tudi sodelovanje s civilno družbo, saj bilo lani v državnem svetu v primerjavi z letom poprej še enkrat več takšnih dogodkov. Državni svetnik Peter Požun pa je tokrat predstavil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Državni svet ga je sprejel na zadnji seji 20. januarja in ga vložil v parlamentarni postopek. Predlog bo uzakonil sistem domnevne privolitve darovalca za primer odvzema delov človeškega telesa po smrti. Na isti seji so državni svetniki sprejeli še novelo zakona o subvencioniranju študentske prehrane, ki med drugim natančneje opredeljuje upravičenost do dodatnih subvencioniranih obrokov.