Moja žena je glavni razsodnik moje pameti

Častnega občana Kranja in politika Vinka Hafnerja je ob njegovem devetdesetem rojstnem dnevu župan Damijan Perne gostil na slavnostnem kosilu. Slavljenec aktualne politike ne komentira, zelo rad pa se vrača k spominom.

Kranj – »V bistrini uma vam mladeniči ne sežemo do podplatov,« je jubilanta, devetdesetletnega častnega občana Kranja in politika Vinka Hafnerja pohvalil župan Damijan Perne. »Moja žena je glavni razsodnik moje pameti,« je Vinko Hafner prenesel pohvalo na svojo soprogo Lucijo. V sproščenem vzdušju je potekalo slavnostno kosilo pri Krištofu v Predosljah, pridružili so se tudi vsi trije podžupani Bojan Homan, Igor Velov in Stane Štraus, pa Andrej Babič in Jože Kavčič iz kranjske borčevske organizacije ter predsednik uprave družbe Sava Janez Bohorič.

Vinko Hafner je še vedno član borčevske organizacije in član Socialnih demokratov, a ker v zadnjih skoraj dveh desetletjih ni več aktivno vpet v dogajanje, tudi aktualnih političnih komentarjev ne daje. Raje obuja spomine: »Ponosen sem na Gorenjsko še iz časov, ko sem bil tekstilni delavec, ko sem se vključil v komunistično gibanje, ko sem se boril za osvoboditev naše domovine. V drugi svetovni vojni sem izgubil mamo, brata, sestro, vse so ustrelili kot talce aprila leta 1942 in to breme nosim s seboj že celo življenje.« Med vojno je v NOB hitro napredoval, je nosilec partizanske spomenice leta 1941. Za svoje delovanje v osvobodilnem boju je bil večkrat tudi odlikovan.

Po končani vojni je bil aktiven funkcionar in še vedno se rad spominja svojega prispevka h gradnji socialistične družbe. Med leti 1953 in 1961 je bil predsednik občine Kranj, med leti 1972 in 1978 sekretar Zveze komunistov Slovenije, med leti 1982 in 1986 pa predsednik skupščine Socialistične Republike Slovenije. Opravljal je še druge družbenopolitične funkcije, tudi zvezne. Leta 1972 mu je takratna Skupščina občine Kranj podelila naslov častnega občana. »Ponosen sem na to, da sem častni občan Kranja,« je bil njegov komentar pred nekaj dnevi.

Vinko Hafner se je upokojil leta 1984, nato je še pet let, do znanega odhoda Slovencev s kongresa leta 1989, deloval kot član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Napisal je svoj življenjepis. »Vse, kar se je dogajalo v Kranju, je napisano z mojimi pogledi. Po 1990 sem prenehal s pisanjem, ker nisem imel več dovolj informacij, predvsem pa nisem več prav razumel, kaj je v tistem, v kar smo prišli leta 1990, naprednega in kaj nazadnjaškega,« je povedal. Zasebne spomine bo izročil zgodovinskemu arhivu, šest izvodov je podaril ožjim družinskim članom. »Posameznikom pa jih dam prebrati pod pogojem, da pridejo k meni. Niti preslikav ne dovolim, saj je v zapisih tudi del mojega intimnega življenja in osebna družbenokritična mnenja, ki jih vsakdo ne bi sprejel in tudi ne razumel, kaj sem želel povedati.«

Um bistri tudi s prebiranjem knjig iz domače knjižnice. Gleda televizijo, a kot pravi: »V nezadovoljstvo svoje žene najraje gledam »fuzbal«.« Župan Damijan Perne je napovedal vnovično snidenje čez deset let, Vinko Hafner pa je sklenil z besedami: »Veliko in pošteno smo delali, naredili tudi kakšno neumnost, a prav za nobeno stvar se nam ni treba poniževati.«