Največja je škoda v Bohinju

V večini gorenjskih občin, ki so jih konec decembra prizadele poplave in zemeljski plazovi, so že zbrali ocene škode. Samo v Bohinju znaša 6,3 milijona evrov.

Kranj - Po božičnem hudem deževju in poplavah so v gorenjskih občinah že izračunali, kolikšna je nastala škoda. Ujma je najhuje prizadela občino Bohinj, kjer je po sedanjih ocenah na objektih in infrastrukturi nastalo kar za 1,3 milijona evrov škode. Od tega je na objektih prijavljene za 240 tisoč evrov škode, kar je nekoliko manj od pričakovanj; dobili so namreč 31 prijav, čeprav je voda zalila kar 125 objektov. Za devetsto tisoč evrov škode pa je nastalo na infrastrukturi, od tega za nekaj manj kot 530 tisoč evrov na javnih poteh, preostalo pa na gozdnih cestah in vlakah. Poleg tega je bilo prijavljene za 145 tisoč evrov škode v kmetijstvu. Kot je povedal podžupan Občine Bohinj Jože Sodja, naj bi prav danes v Bohinj prišla regijska komisija za oceno škode in po tem obisku bodo znani točni podatki o škodi na objektih in infrastrukturi. K omenjenemu znesku 1,3 milijona evrov pa je treba prišteti še za okrog pet milijonov evrov škode na bohinjskih vodotokih; to oceno je pripravilo vodnogospodarsko podjetje.

Božično deževje je prizadelo tudi občino Železniki. Selška Sora sicer ni prestopila bregov, k čemur je po mnenju župana Mihaela Prevca pripomogla predvsem uspešna sanacija vodotokov v zadnjih dveh letih, kljub temu pa ocena škode na občinski komunalni infrastrukturi znaša 1,3 milijona evrov. »Največ škode je nastalo zaradi večjih plazov v Sorici in Selcih. Nekateri še vedno ogrožajo objekte in javne poti, zato bo morala država čim prej začeti sanacijo. Zaradi talne in zaledne vode je bilo poplavljenih tudi nekaj objektov. Med njimi je zdravstveni dom, kjer je voda vdrla v prazne kletne prostore. Večje škode ni povzročila, je pa poškodovala nekaj inventarja v lasti lekarne,« je pojasnil župan.

V jeseniški občini je škode za pol milijona evrov, smo izvedeli na Občini Jesenice. Občani so vložili 21 škodnih zahtevkov, Občina Jesenice pa enega. Glede sanacije zemeljskega plazu na Razgledni poti, ki je ogrozil stanovanjski hiši, so na občinski komunalni direkciji povedali, da so že prejeli strokovno geotehnično mnenje o vzrokih zdrsa tal in predlog sanacijskih ukrepov. Predlagane takojšnje sanacijske ukrepe so že izvedli, pred odločitvijo o trajnih sanacijskih ukrepih pa bo treba opraviti geodetski posnetek terena za potrebe inženirsko geološkega kartiranja terena. To bo potem osnova za izdelavo projekta sanacije. Stroški trajnih sanacijskih ukrepov tako še niso znani, nikakor pa jih ne bodo mogli pokrivati samo iz občinskega proračuna, so še poudarili na Občini Jesenice.

Tudi v občini Radovljica so do konca preteklega tedna popisali večino škode, ki je nastala med decembrskimi poplavami. Kot so ugotovili med popisom, je škoda močno presegla prve ocene, saj se je številka z začetnih 152 tisoč povzpela že na 330 tisoč evrov. Največ, kar za 120 tisoč evrov škode je nastalo na transportni infrastrukturi (mostovih ter cestnih prepustih). Neurje je prizadelo vso občino: največ škode na kmetijskih površinah je bilo v Lipniški dolini, na stanovanjskih stavbah - poplavljenih je bilo 27 stanovanjskih objektov - pa predvsem na področju Podnarta. Kot je povedala Manca Šetina Miklič, vodja kabineta župana, so nujni sanacijski ukrepi na javni infrastrukturi večinoma že izvedeni. Plaz, ki ogroža stanovanjsko hišo v Mošnjah, je stabilen, a ga redno opazujejo. Ukrepe v zvezi s plazom bodo pripravili na podlagi geološkega poročila, ki ga pričakujejo v kratkem.

V občini Škofja Loka so, kot je dejal župan Igor Draksler, prijavili za okoli 350 tisoč evrov škode ob božični povodnji. Hujših posledic sicer ni bilo, ogrožena je bila ena hiša na območju Luše. Župan je še dodal, da so intervencijski ukrepi ocenjeni na osemsto tisoč evrov.

V Mestni občini Kranj jeza približno 165.800evrov škode, ki jo bodo prijavili pristojnemu ministrstvu, ki bo odločilo o povračilu sredstev za sanacijo. Škoda je nastala v Bitnjah, na Savski cesti, Nemiljah, Predosljah in Rupi (ob potoku Ruperščica pred sotočjem s Kokro). Večinoma gre za poškodbe brežin ob vodotokih, škodo na kmetijskih zemljiščih in zaradi zemeljskih plazov.