Iztok Bricl

Gorenjka eden od stebrov Žita

V Gorenjki Lesce so na programu konditorstva prvič po desetih letih poslovali z dobičkom. V novembru in decembru niso mogli narediti toliko, kot bi lahko prodali.

Ljubljana – Živilska industrija je med panogami, ki jih je gospodarska kriza manj prizadela, čeprav to ne pomeni, da se jim razmeram ni treba prilagajati. Nakup leške Gorenjke s strani Žita in ukinitev statusa družbe pa tudi kar številne kadrovske menjave na vrhu so pred leti dvignile precej prahu, zlasti še, ker je bilo poslovanje na robu izgube. Tokrat smo k pogovoru povabili predsednika uprave Žita mag. Iztoka Bricla.

Za nami je leto gospodarske krize. Kako je vplivala na poslovanje Žita?

»Z lanskim letom smo kar zadovoljni, saj je bilo naše poslovanje po načrtih. Res je sicer, da smo imeli dva plana: normalnega in recesijskega, pri čemer sicer velikih razlik ni bilo: recesijski je le predvidel nekaj alternativnih usmeritev. Dosegli smo 115 milijonov evrov prodaje in pričakujemo na Skupini Žito kakor tudi v Žitu, d. d., okoli milijon evrov čistega dobička. To je glede na leto 2008 napredek, saj je imela Skupina Žito tedaj na račun selitve Šumija in tečajnih razlik izgubo, Žito, d. d., pa 1,4 milijona dobička. Kljub recesiji je bilo lansko leto za nas v poslovnem smislu kar solidno.«

V Žitu imate kar pester nabor različnih programov. Kje se je kriza najbolj odrazila?

»Najbolj se je kriza odrazila na kruhu, kjer je potrošnja upadla za sedem odstotkov in se opazno selila v nižji cenovni razred. Zlasti to velja za kruh srednjega cenovnega razreda. Upad smo zabeležili tudi v mlinarstvu, k sreči pa smo imeli nove programe Droge-Kolinske: čaje, riž in začimbe. Pri starih programih Žita smo v seštevku v lanskem letu zabeležili upad količinsko za devet, vrednostno pa za deset odstotkov, in to nam je uspelo nadoknaditi z omenjenimi novimi programi.«

Ste zaradi zmanjšane prodaje lani tudi skrajševali delovni čas?

»Ne, tega se nismo storili. Odstopanja v obsegu proizvodnje smo pokrili s prerazporejanjem delovne sile.«

Kaj pa konditorstvo, kako je poslovala Gorenjka Lesce?

»Z veseljem lahko rečem, da je Gorenjka lani poslovala izjemno dobro. Pekarski del sicer pod letom 2008, vendar zadovoljivo, konditorski del pa nad planom, nad pričakovanji.«

V letu 2007 in 2008, ko smo imeli precejšnjo inflacijo, ste bili kar nekajkrat ostro kritizirani zaradi dvigovanja cen. Ste cene stabilizirali, ko se je znižala tudi inflacija?

»Res smo v letu 2007 morali krepko dvigniti cene pekarskih izdelkov, vendar kot posledico izredno velikega skoka cen pšenice, zato očitki, da napihujemo cene, niso bili upravičeni. V letu 2008 se je rast cen pšenice umirila, cene nekaterih strateški surovin, kot sta kakav in kava, so lani celo rahlo upadle. Ugotavljamo, da so na nabavni strani lani cene surovin in embalažnih materialov upadle za skoraj deset odstotkov, deloma tudi zaradi obsega ekonomije, ugodnih nabavnih dogovorov.«

V torek je nadzorni svet vaše družbe potrdil poslovni načrt za letošnje leto. Kaj načrtujete za leto 2010?

»Čeprav so podjetja v živilski industriji manj podvržena gospodarskim ciklom, pa posledice recesije občutimo tudi v Žitu. Zaradi padanja kupne moči se veča delež prodaje nižje cenovnih izdelkov in trgovskih blagovnih znamk, hitro raste tudi tržni delež diskontnih trgovcev. Čaka nas še eno recesijsko leto, saj pričakovanja v smeri izboljšanja gospodarske situacije niso velika. V teh okvirih smo zastavili tudi cilje za leto 2010, za katere menimo, da so v danih okoliščinah optimistični, a realno dosegljivi«.

Kaj to bolj konkretno pomeni?

»Prodajo v letu 2010 na ravni Skupine Žiro načrtujemo s 116 milijoni evrov približno na lanski ravni in 2,7 milijona evrov čistega dobička. V Žitu, d. d., pričakujemo prodajo 110 milijonov evrov in dobiček 3,3 milijona evrov, kar je kar ambiciozen načrt, saj pričakujemo enake ali celo slabše makroekonomske okoliščine kot v letu 2009.

Planirana količinska rast prodaje je sicer 1,5-odstotna, zaradi pričakovanega padca povprečnih prodajnih cen na nekaterih programih pa je načrtovana vrednostna rast nižja. Največja rast prodaje je predvidena na novih programih (čajev, začimb in riža) ter na programih konditorstva, testenin in trajnih pekovskih izdelkov. Na programih mlinarstva, svežih pekovskih izdelkov, slaščic in zamrznjene hrane pričakujejo nekoliko nižji obseg prodaje kot v letu 2009, predvsem zaradi padca prodajnih cen in krčenja asortimenta. Novi programi so postali pomemben steber prodaje, saj bo njihov delež prodaje v celotni prodaji v letu 2010 zrasel z 11 na 15 odstotkov.«

Kaj to pomeni pri dodani vrednosti?

»Skupina Žito bo v letu 2010 predvidoma ustvarila 40,2 milijona evrov dodane vrednosti, kar pomeni 28.465 evrov na zaposlenega. V primerjavi z oceno za leto 2009 se bo dodana vrednost na zaposlenega povečala za 5,8 odstotka. Izboljšali se bodo tudi drugi kazalniki poslovanja, med drugim dobičkonosnost prodaje z 0,6 na 2,4 odstotka in donosnost kapitala z 1,1 na 4,0 odstotka.«

Omenili ste uspeh Gorenjke na področju konditorstva …

»Res je. Gorenjki je lani uspelo prvič po desetih letih na programu konditorstva poslovati z dobičkom, predvsem po zaslugi novih izdelkov. Zgodilo se je celo to, da v novembru in decembru niso mogli proizvesti toliko, kot bi lahko prodali. Obrestujejo se nam investicije v Gorenjko, čeprav so se takrat, ko je poslovala z izgubo, zdele tvegane. Naš cilj je, nadalje razvijati programe z višjo dodano vrednostjo (vezano na Zimsko pravljico), podaljšati visoko proizvodnjo, ki jo v Gorenjki dosegajo v zadnjih mesecih leta. Zelo smo zadovoljni z vodenjem, s celotno 180-člansko ekipo. Omenim naj, da vsi podatki o produktivnosti, pripadnosti, prisotnosti na delu kažejo, da so delavci Gorenjke med najbolj marljivimi v naši skupini. Kljub skepsi ob nakupu Gorenjke se ta kaže kot dobro, eno boljših podjetij v skupini. Gorenjka je ena od stebrov Žita.«

V teh dneh je zelo aktualno vprašanje povečanja minimalne plače. Kaj to pomeni za vas?

»Ne bi želel komentirati te poteze vlade, ki je očitno popustila pritiskom sindikatov. Če bo to sprejeto, bomo morali napraviti oceno, kaj to pomeni za nas, in čeprav je znano, da pri nas plače niso velike, se bomo temu vsekakor prilagodili. Šli bomo v pogovore s svetom delavcev, kako bomo to dosegli. Bo pa to vsekakor vplivalo na ekonomičnost oziroma profitabilnost skupine.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 3. julij 2013 / 09:41

Na Hrvaško še s kunami

Kljub temu da je naša južna soseda v ponedeljek postala članica Evropske unije, še ni vstopila v schengensko območje, zato je na meji še vedno potrebno ustavljanje, prav tako plačevanje pri sosedih še...

Objavljeno na isti dan


Železniki / ponedeljek, 12. januar 2009 / 07:00

Leto investicij in sanacij

V proračunu občine Železniki za leto 2009 bo šlo kar 81 odstotkov denarja za investicije, znaten delež na račun popoplavne sanacije.

Železniki / ponedeljek, 12. januar 2009 / 07:00

Brez ukrepov zoper župana Prevca

Železniki - Tudi občinski svetniki v Železnikih so se na zadnji seji seznanili z dopisom komisije za preprečevanje korupcije, v katerem jih predsednik komisije Drago Kos s...

Zanimivosti / ponedeljek, 12. januar 2009 / 07:00

Srečanje starejših krajanov

Med več kot petsto prebivalci Loma pod Storžičem jih je šestdeset starejših od sedemdeset let. Zanje so pripravili že sedmo srečanje.

Kronika / ponedeljek, 12. januar 2009 / 07:00

Družinsko nasilje je resen problem

Ljubljana - Nasilje v družini je v Sloveniji resen problem, je v sredo dejal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič. Čeprav ima po njegovem na tem pod...

Kronika / ponedeljek, 12. januar 2009 / 07:00

Kriminal

Zidali bodo Vir pri Domžalah - Neznanci storilci so v prazničnih dneh vlomili v priročno skladišče na Viru pri Domžalah, iz katerega so odnesli več gr...