Za učenje nisi nikoli prestar

"Možgane je treba vseskozi bistriti," je povedala ena od slušateljic letošnje Univerze za tretje življenjsko obdobje v Kranju, kjer je največ zanimanja za učenje tujih jezikov in računalništva.

Kranj – V Sloveniji imamo poleg čisto pravih univerz tudi večje število Univerz za tretje življenjsko obdobje, to je »univerz«, ki jih obiskujejo starejši. Ena takšnih že peto leto deluje pod okriljem kranjskega društva upokojencev. »Vsako leto jo obiskuje od dvesto do dvesto petdeset slušateljev,« je povedal Franci Šmajd, vodja univerze in tudi predsednik kranjskega društva, in ob tem poudaril, da je največ zanimanja za učenje tujih jezikov, še zlasti angleškega, ter za računalniško opismenjevanje. V letošnjem šolskem letu, ki se je začelo oktobra in bo trajalo do maja, imajo 23 skupin. V desetih skupinah se starejši učijo angleški jezik, v dveh nemškega, v eni italijanščine in v eni španščine, v štirih računalništva, v dveh likovnega ustvarjanja, v dveh umetnostne zgodovine in v eni zgodovine in etnologije. »Skupine imajo »pouk« enkrat na teden po dve šolski uri, večinoma v naših društvenih prostorih, le tečaj računalništva je v podjetniškem centru na Primskovem,« je dejal Šmajd in dodal, da udeleženci v letošnjem šolskem letu plačujejo za izobraževanje enako kot lani, to je 125 evrov.

Tudi šteti ni znala po angleško

»V šoli sem se učila le nemščine, zato angleško nisem znala nič, še šteti ne,« je povedala Marija Mateveber iz Kranja, ki že četrto leto zapored obiskuje tečaj angleščine. »Zakaj sem se v teh letih odločila za učenje jezika? Zato, ker rada potujem, tudi po deželah, kjer se ni možno sporazumevati v nemškem jeziku. V štirih letih sem se kar precej naučila in zdaj že znam toliko, da me nihče ne bi mogel »prodati«. Lahko se pogovarjam z domačini, lahko grem po nakupih … Na tečaj hodim zelo rada, v skupini nas je štirinajst, dobro se razumemo. Ja, tudi domačo nalogo dobimo, doslej smo na koncu tečaja vedno imeli tudi preverjanje znanja,« je dejala Marija in dodala, da je poleg učenja pomembno tudi druženje. Lani so udeleženke tečaja šle za štiri dni preskušat znanje angleščine v London, po tečaju gredo včasih tudi na kavo.

Veliko vedo in še veliko jih zanima

V skupini, kjer spoznavajo umetnostno zgodovino, je devet upokojenk različnih izobrazb in poklicev – učiteljica, ekonomistka, arhitektka, elektrotehnica … »Veliko že vedo in veliko jih še zanima,« je povedala njihova mentorica, magistrica umetnostne zgodovine Andreja Rakovec, in poudarila, da na tečaju spoznavajo arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo v Sloveniji in v zahodni Evropi, hodijo na razstave v Kranj in na ekskurzije. Kot je povedala Breda Peternelj s Podreče, ki usklajuje delo v skupini, se bodo februarja odpravile v Nemčijo, kjer si bodo v Münchnu, Nürnbergu, Ulmu in Frankfurtu ogledovale gotske cerkve in druge znamenitosti. Breda je letos že sedmo leto zapored na tečaju iz umetnostne zgodovine, doslej je na teh tečajih spoznala že veliko lepih spomenikov, cerkva in drugih imenitnih stavb. »Letos nas je v skupini devet, želela bi, da bi nas bilo v naslednjem šolskem letu več.«

V skupini, ki spoznava umetnostno zgodovino, je tudi Mija Tavčar iz Kranja, diplomirana germanistka, ki bo v kratkem dopolnila 82 let. »Umetnostna zgodovina, to je moj konjiček, moje veselje. Letos spoznavamo gotiko - tudi kranjska cerkev je gotska, obiskujemo razstave, februarja bo ekskurzija, ki pa se je ne bom udeležila,« je dejala in poudarila, da se mora človek izobraževati vse življenje.