Nika in Klemen Razinger

Razingerjeva dva

Smučarska tekača, brat in sestra, Nika in Klemen Razinger

Nika in Klemen Razinger trenirata šestkrat na teden in nič jima ni težko. Tudi takrat ne, ko je mraz, megleno, ko sneži ali dežuje. Za šolo jima ne zmanjkuje časa. Pridna sta in čeprav ne izhajata iz tekaško-smučarske družine, imata veliko podporo staršev, ki sta ta šport prepoznala kot koristno in zdravo izkoriščanje časa njunih otrok. 

Pokljuka je padla pod ledišče in sonce je že skoraj potonilo za Viševnik, ko so na obnovljeni stari smučarsko tekaški center začeli prihajati tekači iz skoraj vse Gorenjske. Treningi so zdaj lahko premaknjeni tudi na poznejšo popoldansko uro, saj tekačem reflektorji ob biatlonskem poligonu dajejo potuho. Čakal sem na dekle, za katero pravijo, da je malce "drugačna" od drugih njene starosti in da če bo šlo vsaj približno tako, bomo že čez nekaj sezon dobili podobno Višnarjevi, Fabjanovi in Majdičevi. Zanimanje je preseglo mojo radovednost, zato sem v zakup vzel tudi tako malenkost, kot je strahotni pokljuški mraz. Drugačnosti Nike Razinger ne gre opaziti po vizualnih lastnostih, ampak predvsem po tekaških. Na prvi pogled je taka, kot so vsa šestnajstletna dekleta, če odštejem njeno pretirano sramežljivost. Pretirana zato, ker se resnično ne bi smela sramovati tistega, kar je na smučkah dosegla. Nika je že državna prvakinja med mlajšimi mladinkami, je zmagovalka slovenskega pokala in je zmagala na prestižnem Topolinu. Rezultati, ki so pedigre tistih najboljših tekačic, kar jih premore Slovenija in so kasneje tudi konkurenčne, če ne že najboljše na svetu. Na moja vprašanja je odgovarjala tako sramežljivo in z nekakšnim odporom, da sem že pomislil, da mi iz zmrznjenega nosa visi svečka do roba brade ali nekaj podobno nagnusnega. Po nekaj stavkih sem ugotovil, da taka pač je in verjetno bo taka ostala tudi takrat, kot jo bodo oblegali televizijci, radijci in novinarji veliko bolj pomembnih časopisov in revij, kot je Športni glas. Ni bilo težko uganiti, da je njena vzornica Katja Višnar, ki je tudi članica domačega tekaško-smučarskega kluba Bled, in jasno tudi Majdičeva in Fabjanova, ki trenutno blestita v svetovnem pokalu. Njena specialnost so šprinti in drsalna tehnika. Zaveda se, da bo morala biti vrhunska tudi v vseh drugih disciplinah, a pravi, da ima to dvoje najraje in ji je najbolj adrenalinsko vzburljivo, saj uživa v največjih hitrostih tekanja na smučeh. Nika je, pravijo, iz prave maže. Trening se je prijemlje hitreje od drugih in vsako sezono je njen napredek neverjeten. Vse skupaj se je začelo pred komaj štirimi leti, ko sta skupaj z mlajšim bratom Klemenom prestopila smučino Tekaško-smučarskega kluba Bled, ki ima zdaj že več kot štirideset tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah. Klemen, ki se nama je kasneje pridružil k pogovoru, je tri leta mlajši in je pravo Nikino nasprotje. Če je Nika zelo sramežljiva, je Klemen že pravi petelinček, ki se mi je na hitro pobahal, da mi bo dal izjavo, če bom potem pisal še o njegovem klubskem kolegu, ki je baje boljši od njega, vendar tega še nihče ne ve razen njega. Klemen je bil prvi opažen in sicer v četrtem razredu osnovne šole, ko so smučali v šoli v naravi. Klemenovo opazno urnost na tekaških smučeh je najprej opazil profesor telesne vzgoje, legenda slovenskega smučarskega teka Vinko Poklukar, ki ga je prepričal, da se je pridružil tekačem Bleda, kjer ga je potem prevzel še ena legenda smučarskega teka Filip Kalan. Ker pa sta Razingerjeva dva nerazdružljiva, sta jasnovidna strokovnjaka za smučarski tek v Niki prepoznala še drugi tekaški biser. Klemen je tako kot Nika eden od najperspektivnejših mladih tekačev v Sloveniji in je že dvakratni skupni zmagovalec slovenskega pokala, trikrat je že bil državni prvak in na mednarodnem tekmovanju Topolino je bil enkrat drugi in enkrat tretji. Iz "klasika" se je letos prelevil v drsalca, saj je opazil, da je v tej disciplini zelo napredoval. Po njegovem optimizmu je bilo razbrati, da komaj čaka tekme in to tiste najtežje. Pravi, da komaj čaka, da se "postara" in presedla v starejše kategorije, med katerimi so tiste prave najdaljše in najtežje tekme.

Tekaško-smučarski klub Bled je že od nekdaj valilnica talentov in super talentov tega verjetno najtežjega športa. Trenutno je njihov paradni "lipicanec" biatlonec Janez Marič osebno. In vendar je tudi on prav tako kot še številni drugi moral čez vse starostne kategorije, preden je postal to, kar danes je. O Niki in Klemenu bomo v bližnji prihodnosti zagotovo še veliko brali, saj gre zaupati vsem strokovnjakom in ljubiteljem teka na smučeh v Tekaško-smučarskem klubu Bled.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 9. junij 2011 / 07:00

Vsa zelenjava ni kakovostna

Na trgovskih policah je tudi zelenjava, ki ni primerna za prodajo - je gnila, sluzasta, plesniva ali uvela.

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 7. april 2013 / 07:00

Zmeren potresni sunek z žariščem v bližini Litije

Ljubljana - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so ob 13.20 zabeležili zmeren potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 17 kilometrov vzhodno od Ljubl...

Zanimivosti / nedelja, 7. april 2013 / 07:00

Vozilo za gašenje v predoru

V PGD Bistrica pri Tržiču so ta teden uradno predali namenu gasilsko vozilo za reševanje v predoru Ljubelj. Prihodnji petek ga bodo preizkusili tudi v reševalni vaji.

GG Plus / nedelja, 7. april 2013 / 07:00

Vse o imenih v Sloveniji

Kaj je pravzaprav ime, ki ga nosimo? »Ime je beseda (ali več besed), ki se uporablja za določevanje posameznega človeka, torej za razlikovanje posameznika od drugih ljudi. Uporabljamo ga za klic,...

GG Plus / nedelja, 7. april 2013 / 07:00

Bo še kdaj pomlad?

Vam stavek »še bo kdaj pomlad« zveni nekam znano? Najbrž ne. To je naslov pozabljenega filmskega scenarija, ki ga je leta 1950 napisal France Bevk; po njem je bil posnet film, imenovan po Trstu,...

Nasveti / nedelja, 7. april 2013 / 07:00

Človeške glave v cekarju

Za praznike sem dobila imenitno darilo. Poldrugi kilogram pljučne pečenke kot spomin na šibeniške prigode pred desetimi leti. Ko smo plačali zapitek v kavarni nasproti katedrale, od 2001 na Unesc...