Večji rejci si želijo klavnico

Kmetijsko gozdarski zavod Kranj v okviru projekta preverja različne možnosti za ureditev klavnice za drobnico na Zgornjem Gorenjskem.

Jesenice – Ko je jeseniška klavnica pred dobrimi štirimi leti zaradi stečaja zaprla vrata, so tudi rejci drobnice z Zgornje Gorenjske ostali brez klavnice. Nezadovoljni s takšnim stanjem so potlej večkrat dali pobudo za ureditev klavnice za klanje drobnice, v takšnih okoliščinah pa je Kmetijsko gozdarskemu zavodu Kranj v okviru programa Leader uspelo pridobiti projekt za študijo o možnostih za klavnico, pri katerem kot partnerja sodelujeta še Razvojna agencija Ragor in Društvo rejcev drobnice Zgornje Gorenjske. Projekt poteka od lanskega marca na območju vseh sedmih občin Zgornje Gorenjske, štiri med njimi (Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Gorje) ga tudi finančno podpirajo.

Skoraj vsi rejci koljejo doma

Kot je povedala vodja projekta Lidija Šnut, sicer specialistka za razvoj podeželja in sadjarstva v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, so doslej že analizirali stanje na področju reje drobnice, trženja in sodelovanja rejcev z mesnicami, pregledali vso slovensko in evropsko zakonodajo ter popisali pogoje, ki bi jih moral izpolnjevati klavniški obrat z letno zmogljivostjo do tisoč glav velike živine. Analiza je pokazala, da se je stalež drobnice na Zgornjem Gorenjskem v zadnjih osmih letih ustalil, po podatkih registra pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo predlani na tem območju 360 rejcev, ki redijo 5857 živali oz. povprečno nekaj več kot šestnajst na kmetijo. Na Gorenjskem je klanje drobnice možno le v klavnicah v Škofji Loki in v Bohinjski Bistrici. Po podatkih za leto 2008 je v obeh klavnicah klalo drobnico le šest rejcev. Skoraj vsi jo koljejo doma, v neregistriranih klavnicah, saj jim zakonodaja omogoča klanje na domu za lastne potrebe, pri tem pa ne postavlja količinske omejitve. Na vprašalnik, ki so ga izvedli v okviru projekta, je odgovorilo nekaj manj kot 12 odstotkov rejcev, med njimi večinoma največji rejci, ki redijo povprečno 33 glav; kar 83 odstotkov vprašanih pa je podprlo idejo o ureditvi klavnice za drobnico na Zgornjem Gorenjskem.

Tri različne možnosti

V okviru projekta so se jim pokazale različne rešitve. Prva možnost je ureditev samostojne klavnice, lahko tudi v kombinaciji za klanje prašičev, ki bi jo uredil kmet ali mesar, za kar je že dober zgled v Beli krajini. Druga varianta je postavitev montažne klavnice (v kontejnerju), tretja možnost je ureditev tudi za rejce sprejemljivega klanja v eni od gorenjskih klavnic. Za vse tri variante že izdelujejo ekonomsko finančno analizo, rezultati bodo znani do konca letošnjega marca, pri tem pa bodo odgovorili tudi na vprašanje, katera različica bi glede na stroške investicije in tekočega poslovanja zagotavljala rejcem najnižjo ceno klanja. Na vprašanje o upravljanju s klavnico je 48 odstotkov vprašanih menilo, da naj bi z njo upravljal samostojni podjetnik ali kmet v okviru dopolnilne dejavnosti, 31 odstotkov se jih je izreklo za Društvo rejcev drobnice Zgornje Gorenjske, 21 odstotkov pa za katero od kmetijskih zadrug z območja Zgornje Gorenjske.