Preiskovalci NPU

No, zdaj jih pa imamo: ne le kriminalce, temveč tudi njih preiskovalce, oboji so že na delu! Z delom je začel Nacionalni preiskovalni urad (NPU), slovenska verzija FBI. V ameriških filmih gledamo, kako kriminalne primere, ki presegajo zmožnosti in pristojnosti lokalne policije, rešujejo agenti zveznega preiskovalnega urada (FBI: Federal Bureau of Investigation). Gledali smo tudi TV nanizanko z naslovom Preiskovalci na delu: NCIS. Preiskovalci NPU zagotovo ne bodo takšna medijska ekipa, upamo pa, da bodo katero od tistih velikih rib, ki so nam jih v zadnjih dveh letih večkrat prikazovali v spektakularnih aretacijah, spravili tudi pred sodišče in ne le na televizijo. V tem bi bila poanta.

Konec februarja 2008 je bilo, ko sem se v neki drugi kolumni spraševal takole: »Se je lov na tajkune končno začel? Nedavna in spektakularna policijsko-tožilska akcija obeta, da se je. Vendar je bolje počakati, da se postopek izpelje do konca, odgovor bo znan šele takrat. Kakršen koli že bo, ne gre dvomiti, da tajkuni so in da je lov nanje potreben. A je spet vprašanje, kdo pravzaprav so ta skrivnostna bitja … Tajkun naj bi bil 'bogat podjetnik z vplivom na politiko in družbo' oziroma 'bogataš, ki je to postal brez zaslug in dela'. To seveda ni lepo, vprašanje pa je, ali je tudi protizakonito?« In kaj si lahko na to vprašanje odgovorim dve leti pozneje. Da se je lov na tajkune res začel, da so finančna kriza, vlada in banke nekatere stisnili v kot, da pa ni bil pravzaprav še nihče od njih obsojen. Zdaj se sprašujemo, ali ni bilo v njihovem početju dejansko nič protizakonitega ali pa jim česa takega policija in tožilci ne morejo dokazati? Spričo tega bo res zanimivo, kaj bodo v teh rečeh dognali preiskovalci NPU.

Po Hamurabijevem zakoniku se je tatvina kaznovala s smrtjo. »Ne kradi!« je ena od desetih božjih zapovedi. Po Mojzesu je moral tisti, ki je kradel, po prejeti kazni ukradeno tudi vrniti in to večkratno. »Kadar kdo ukrade vola ali ovco in žival zakolje ali proda, naj povrne pet goved za vola in štiri ovce za ovco.« (2 Mz 21,37) Si predstavljate, da bi moral tisti, ki je ukradel celo podjetje, tega vrniti petkratno? Nova zaveza šteje tatove med tiste, ki ne bodo deležni božjega kraljestva. »Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne moške vlačuge ne homoseksualci ne tatovi ne lakomniki ne pijanci ne obrekljivci ne roparji ne bodo dediči Božjega kraljestva.« (1 Kor 6,9-10) Ja, ampak kdo ga bo potem sploh deležen?

Iz zgodovine slovenskega narodnoosvobodilnega boja 1941-45 so poznani in izpričani primeri, ko so partizani usmrtili svojega soborca že zato, ker je ukradel kos kruha ali nekaj krompirjev. To so sicer storili le v primerih, če je ukradel svojim tovarišem ali ljudem, ki so partizane podpirali. Ko pa so očitnim ali le domnevnim nasprotnikom revolucije partizani praznili cele hleve, kašče in trgovine, je veljalo povsem drugačno, »razredno pravo«; te je bilo tako ali tako treba uničiti. Pa mi ne gre za to, kar je bilo, temveč za primerjavo. Že odkar imamo svojo državo, kapitalizem, demokracijo in duhovno svobodo, skoraj dve desetletji, mirno gledamo, kako nekateri »prihvatizirajo« cele tovarne in druga podjetja, a je vse legalno, v marsikaterih očeh veljajo celo za junake. Kaj se nam je zgodilo – so se časi res tako spremenili in mi z njimi?

Saj ne, da bi človek pozival na linč in usmrtitve po starodavnih bibličnih, še ne tako davnih partizanskih in aktualnih kitajskih zgledih. Samo razišče naj se, ali so nekateri res kradli in če so, naj se jim sodi po zdaj veljavnih zakonih. Samo to.