Gasilec že več kot sedemdeset let

Jože Berlec, ki je gasilec postal pred davnimi 72 leti, je pred dnevi za svoje dolgoletno prostovoljno delo prejel visoko plaketo Državnega sveta.

Kamnik – Jože Berlec, ki je septembra praznoval že devetdeseti rojstni dan, je za svoje aktivno življenje in prostovoljno delo v vrstah kamniških gasilcev prejel že toliko priznanj, več kot štirideset, da vseh, kljub kroniki, ki jo vestno vodi že vsa leta, ne zna več našteti na pamet. Prvega, slovensko gasilsko republiško odlikovanje, je prejel že davnega leta 1952, zadnjega pa pred dnevi, ko ga je ob mednarodnem dnevu prostovoljcev za izjemne dosežke na področju prostovoljstva s plaketo nagradil Državni svet.

»To zadnje priznanje mi zelo veliko pomeni, skoraj največ od vsega. Vse organizacije, ki delajo prostovoljno, planinci, gasilci, zveza prijateljev mladine in mnogi drugi, vsako leto v svojih vrstah izberejo najbolj zaslužne posameznike in med gasilci so letos izbrali mene,« skromno in ponosno začne Jože Berlec, od leta 2000 tudi častni občan Kamnika, in pokaže na zbirko okvirjenih priznanj, plaket in drugih spominov na bogato delo in devetdesetletnico, ki jo je skupaj z družino in gasilci na prav poseben način praznoval jeseni. Pripravili so mu namreč gasilsko vajo in ga počastili z devetdesetimi curki vode. V gasilske vrste ga je vpeljal oče, prav tako dolgoletni gasilec, prostovoljec in Maistrov borec, in članom PGD Kamnik se je pridružil leta 1937. »Gasilec sem želel postati že zelo zgodaj, a sem moral počakati do svojega 18. leta, saj je leta 1931 začel veljati zakon, ki je od gasilcev zahteval polnoletnost,« se spominja svojih začetkov Kamničan, ki ima še žive spomine na prvi požar, v katerem je gasil. »Bilo je 15. avgusta 1939. leta, ko so nas ob štirih popoldne poklicali gasit požar v Nevljah. Izkazalo se je, da je zagorelo zato, ker je domači fant med mrvo s svečo na skrivaj bral knjigo, ker mu oče tega sicer ni dovolil. Požar smo uspešno pogasili, a fant se je zadušil in umrl, kar me je takrat močno pretreslo.« Spominja se vseh požarov s smrtnimi žrtvami, čeprav je v vseh teh letih nesebično pomagal na več kot dva tisoč gasilskih intervencijah.

V Kamniku se je poročil, zgradil hišo in vzgojil štiri otroke in kljub dolgoletni službi orodjarja v Titanu je vse svoje življenje posvetil gasilstvu. »Dober gasilec mora biti pogumen, sočuten in razsoden, predvsem pa mora biti pripravljen pomagati drugim, čeprav pri tem pogosto ogroža lastno življenje,« pravi dolgoletni poveljnik PGD Kamnik in Gasilske zveze Kamnik, kamniški požarni inšpektor in predavatelj, mentor mladih gasilcev, ki sam k sreči pri gašenju nikdar ni utrpel hujših poškodb.

Ko se je pridružil gasilcem, so imeli od opreme le čelade in bele platnene obleke, ki vode niso zadrževale. Kmalu zatem so dobili odpornejše platnene obleke zelene barve in čelade z zračenjem, ki so gasilce dobro varovale pred udarci. Oprema gasilcev se je, kot razlaga, z leti zelo spremenila, po njegovi zaslugi pa imajo gasilci v občini Kamnik neprimerno boljše razmere tudi zato, ker so pod njegovim vodstvom zgradili kar deset novih gasilskih domov, druge pa povečali in obnovili.

Aktivno je prenehal gasiti leta 1992, od takrat naprej pa sodeluje z veterani, se udeležuje občnih zborov in proslav, z velikim veseljem pa se posveča tudi pisanju osebne, krajevne, predvsem pa gasilske kronike. Napisal je zgodovinski pregled gasilstva ob stoletnici PGD Kamnik ter pomagal številnim gasilskim društvom pri urejanju kronik. Sodeluje tudi z gasilskim muzejem v Metliki, po njegovi zaslugi pa si nekaj starih predmetov in prvo kamniško brizgalko lahko ogledamo tudi v prostorih PGD Kamnik.

Berlečevi imajo gasilstvo in prostovoljstvo v krvi, saj so zvesti pripadniki gasilskih vrst tudi njegovi sinovi in vnuki; sin Jože Berlec ml. je tudi namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije, na kar je Jože še posebej ponosen.