V parlament z občinsko strategijo v žepu

Lojz Potočnik iz Kranja je namesto Damijana Perneta od decembra poslanec stranke Zares v državnem zboru.

Kranj - Lojz Potočnik ima že precej politične kilometrine, od stranke Demokratov, prek LDS do stranke Zares, za katero je leta 2008 tudi kandidiral na parlamentarnih volitvah. Četrti mandat je svetnik v kranjskem mestnem svetu.

Kdaj bo vaše prvo zasedanje?

»Nadaljevanje decembrske seje se začne 11. januarja.«

Boste na tej seji že odločali o razrešitvi ministra Erjavca?

»Nimam še dnevnega reda, da bi to vedel. Mislim pa, da zakon narekuje, da državni zbor o tem odloča v 15 dneh od takrat, ko je predsednik vlade predlog vložil v postopek.«

Pa že razmišljate, kako boste glasovali o tem primeru? Po svoji ali po volji stranke?

»Zakon o poslancih govori, da je poslanec samostojen in tu reči kaj drugega, je odveč. Politična korektnost in zakonitost k temu zavezujeta. Sicer pa menim, da je v zvezi z ministrom Erjavcem treba slišati vse argumente. Resna razprava se je pravzaprav šele začela. Položaj ministra je zelo resen. Kar on relativno lahkotno govori, da gre za vprašanje kant za smeti, pa osebno ocenjujem (in tudi v mestnem svetu v Kranju tako menimo), da je vprašanje komunalnih odpadkov, preskrbe z vodo, z vodnimi odplakami izjemno pomembno vprašanje, ki se navsezadnje čuti tudi v denarnici vsakega posameznika. Odgovornost na tem področju je velika in tega ne gre kot manj pomembno odpraviti z zamahom roke. Tudi v Evropski uniji za urejanje tega področja namenjajo veliko pozornost, evropsko zakonodajo s tega področja pa morajo države v največji meri implementirati. Če so na drugih področjih države v večji meri prepuščene samim sebi, pa na področju okolja evropske direktive zelo dosledno zavezujejo države, da se držijo evropske zakonodaje. V tem smislu tudi razumem ukrepanje računskega sodišča, ki je ugotovilo pomanjkljivosti in veliko zaostajanje v postopkih.«

Kako boste v državnem zboru usklajevali splošni in lokalni interes?

»Nesporno je splošni interes pri poslancih ključen. Ni mogoče urejati posamičnih zadev, ne da bi uveljavili splošni interes. Kar zadeva Kranj, pa bom ravnal tako, kot sem zapisal pred volitvami. Skušal bom biti trd, nepopustljiv pogajalec pri pravicah in koristih, ki gredo tretjemu največjemu mestu v državi, pa tudi Gorenjski, ki je padla v nekakšen razvojni krč, saj se je po BDP na prebivalca spustila s 4. na 6. mesto med statističnimi regijami v državi. Dejal sem tudi, da si bom dal v žep Strategijo trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj do leta 2023. Vsi, ki prihajamo iz Kranja (trije poslanci), bi jo morali imeti pred očmi, saj gre za resen dokument o prihodnosti občine in njenih prebivalcev, brez katerega ne bo šlo. Država nima posebnega zakona o glavnem mestu, zato se moramo pri nekaterih stvareh postaviti zase.«

In tako pridemo do vprašanja pokrajin. Menite, da vas bo to doletelo v tem mandatu?

»Ne vem. Gre tudi za vprašanje, v katerem odboru bom. Damijan Perne je bil v treh odborih (za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, za okolje in prostor in za promet). Če bom te odbore podedoval, se bom s problematiko regionalizacije Slovenije tudi srečal. Ne morem pa vam še odgovoriti, ali se bom odločal za tri ali trinajst pokrajin.«

Katera so interesna področja, kamor bi se vključili, če bi imeli sami možnost izbirati?

»V vsakem primeru bi bilo to področje okolja in prostora, ki je povsod zanemarjeno, vanj pa je vloženih že veliko sredstev in naporov, sinergija teh dejavnosti pa je relativno majhna. Smo na začetku in bi bilo dobro, če bi bili dlje. Tu tudi Kranj in Gorenjska nimata velike pomoči države. Zato menim, da bi bilo članstvo v tem odboru koristno. Ker se spoznam na javne finance, pa bi rad sodeloval v takem odboru, seveda pa je to odvisno od dogovora v poslanski skupini.«