Zanikanje temeljne pravice do zborovanja je napad na slovensko ustavno ureditev

Novinarka Mateja Rant je v prispevku z naslovom »Problemi se ne rešujejo na ulici« med drugim citirala direktorja urada vlade za verske skupnosti Aleša Guliča, ki je dejal: »Problemi se v demokraciji ne rešujejo na ulici. Sicer pa je že v knjigi Mein kampf opisano, kako se izzove krizo in na bolj ali manj legalen oziroma nelegalen način pride na oblast«.

G. Guliča želimo spomniti, da v demokratični Sloveniji pravico do političnih zborovanj izrecno varuje 42. člen ustave. Predsednik SDS je bil v svojem nastopu na zborovanju Zbora za republiko zelo jasen in njegovih besed se ob poštenem pristopu ne da tako sprevračati, kot to danes počnejo nekateri v Sloveniji. Nagovoril je udeležence Zbora za republiko, ki je že organiziral več velikih množičnih zborovanj, med drugim tudi veliko zborovanje na Kongresnem trgu leta 2004. Na njem so nastopili govorniki iz civilne družbe in vseh strank Slovenske pomladi, komentatorji iz vrst tranzicijske levice pa so tudi tisto zborovanje žaljivo označevali za mitingaštvo in pohlep po oblasti.

 

Po slovenski ustavi ima vsaka stranka in vsak državljan pravico, da se v okviru ustavnega reda bori za oblast. To pravico nam daje tudi pravni red Evropske unije. Eden ključnih dosežkov Slovenske pomladi je ravno to, da oblast ni več rezervirana samo za nekatere in da je odvisna od podpore državljank in državljanov. Presenečajo dvojna merila, s katerimi nekateri tako lahkotno zanikajo velikemu delu slovenske družbe temeljne ustavne pravice. Ko so tisoči z rdečimi zastavami v letih 2006 in 2007 na slovenskih trgih in ulicah protestirali proti takratni vladi, tega slovenski mediji niso razglašali za mitingaštvo in takratni notranji minister Dragutin Mate tega ni označil za ledeno dobo demokracije. Smo mogoče z volitvami leta 2008 nevede spremenili tudi ustavo in danes spet velja tista socialistična iz leta 1974?

 

Katarina Culiberg

Služba za odnose z javnostmi SDS