Če sneg noče k nam ...

... gremo pa mi k njemu. Zima brez snega ni ničemur podobna.

Smučišča ne delujejo ali pa delujejo z manj kot polovično kapaciteto, in to visokogorska, najbolj oddaljena od nas dolinarjev. Za kolesarjenje je že prehladno, za smučarski tek ni snega, sonce pa nas vabi ven in ne v dvorane. Začaran krog. Razen če se ne spomnimo na Kališče. Prijatelji mi vedno pravijo, da če v dolini ne srečaš nobenega rekreativca, potem so vsi na Kališču ali pa na poti nanj. Prejšnjo nedeljo, ko je bilo vreme ocenjeno s čisto desetko, sem se spomnil na te besede in šel preverit.

Parkiral sem skoraj pred šolo v Preddvoru, čeprav sem ga rinil vse do potočka, a nisem našel najmanjšega prostorčka za svojega Citroenovega starčka. Pot skozi Mače proti smerokazom, ki kažejo na Kališče in Storžič, se postavi tako pokonci, da tisti, ki je ne poznajo, že začnejo spraševati, ali so na pravi plezalni smeri. Tisti "domači" oz. kališke kljuke pa vstop v goro štejejo od potočka, čez katerega je mostiček, po katerem je samo še strmo, strmo, strmo navzgor vse do 1540 metrov visokega Kališča. To ni opis ene od priljubljenih gorniških tur, ampak prej predstavitev Kališča kot verjetno najbolj organiziranega in najljubšega vrha med gorenjskimi ljubitelji gibanja. Klub ljubiteljev Kališča vas bo prevzel s svojimi številnimi aktivnostmi in ne samo z domom na vrhu, ki je zaščitni znak in hkrati cilj več tekmovanj in preizkušenj, ki so si jih člani kluba izmislili. Če ste vztrajni, pridni in vestni, potem lahko postanete kljuka, če se v knjigo, ki nosi prav tako ime, vpišete ob sobotah, nedeljah in praznikih. Šteje se samo en vpis na dan. Maksimalno število vpisov je 64. Za priznanje zlata kljuka boste morali zbrati 50 ali več vpisov. Za srebrno od 35 do 49 vpisov, za bronasto od 20 do 34 vpisov in za navadno od deset do 19 vpisov. Seveda se boste morali, da bo vse formulirano in regularno, najprej v domu na vrhu včlaniti med kljuke. Tisti, ki se nagibate k ekstremom ali ste že ekstremisti, se lahko udeležite 12 ur Kališča ali polovičke, 6 ur Kališča. To pomeni, da boste hodili in tekali in hodili gor in dol in gor in dol vseh 12 ali 6 ur, seveda, če boste zmogli. Lahko pa boste izbrali milejše tekmovanje, ki je sestavljeno samo iz poti gor-dol-gor. Športniki, dobri tekači in željni tekem se lahko udeležite Zimske lige, ki se dogaja skozi sedem tekem v novembru in decembru. Ob koncu decembra pa se je zgodil še prvi tek na Kališče s startom pred osnovno šolo v Preddvoru. Tisti, ki vemo, da potrebujemo vsaj uro in pol intenzivne hoje od potoka do vrha, smo začudeni, ko slišimo, da tiste najhitrejše Kljuke porabijo za pot od šole v Preddvoru do doma na Kališču pičlih 45 minut. Vseeno se nam ni treba obremenjevati z uro, ker so pametni gorniki izračunali, da je dve uri lepe hoje povsem dovolj, da ste zadovoljni, da ste nekaj dobrega naredili za svoje telo. To je namig tistim rekreativcem, ki ste radi za svoj trud poplačani, ker tisti, ki je že hodil na Kališče, mora priznati, da je to precej zahtevna tura.

Moje romanje skozi blato čez korenine vse do ledu in snega je bilo poplačano s številnimi srečanji s prijatelji in znanci, ki sem jih pogrešal v dolini. Res sem se prepričal, da so bili vsi na poti ali že zgoraj v ali pred domom na Kališču. Soba prešvicanih majic je bila polna tistih, ki so me prehiteli, a sem vseeno prišel do svoje pijače, se stisnil na klopco ob znance in poslušal Francijevo harmoniko, ki je domu na Kališču samo še dodala planinski šarm.

Storžič bedi nad Kališčem. Iz take bližine je gorenjska piramida videti še veličastnejša. Pot do tja gor je izziv, vendar, če enkrat stopite v dom na Kališču in občutite tisti planinski utrip, se boste težko podali naprej, zato ne pravijo zastonj, da če hočeš priti na Storžič, se domu izogni.

Predlagam, da postanete Kljuka, in sem prepričan, da bo vaše gibanje v naravi postalo še prijetnejše, saj boste zagotovo hkrati spoznali še veliko sebi podobnih ljubiteljev gora.