Otroška peresa

Rime kar tako

Rad napisal bi pesem,

pa ne vem še kako,

pogledam okrog sebe,

no, mogoče bo pa šlo.

Na vrtu solata,

v omari kravata,

na klopci pa ata

posluša mojega brata.

Zagledam še mamo,

ki nese salamo,

sončece sije in

radi se imamo.

Gaber Ovsenek, Sp. Gorje

Smetišče

Smetišče polno je smeti,

od njih na svetu kar smrdi.

Bolj kot dihur in pujs v mlaki,

zdaj smrdi že nad oblaki.

Oblaki se zmrdujejo

in na smeti dežujejo,

smeti se po tleh razmažejo

in svojo umazanijo nam kažejo.

Po tleh ta umazanija,

jeznim oblakom prav prija,

še bolj se zasmejijo

in na glas zagrmijo.

Špela Kavčič, 5. r, PŠ Dražgoše

Moja basen: Želva, kokoš, raca in sova

Nekega dne so se želva, kokoš in raca odločile, da gredo nabirat rože. Dolgo časa so jih nabirale. Med seboj so tekmovale, katera bo nabrala največ rož.

Po dolgem času so postale utrujene, zato so sedle na travo in se odpočile. Nato se je želva pohvalila, da je ona nabrala več od njiju. Čez nekaj minut je kokoš povedala, da želva nima prav, da je ona nabrala največ. Nato se je oglasila še raca, da naj se ne prepirata, saj ima ona največ rož in še najlepše dišijo. Tako so se prepirale celo popoldne. Tam, kjer so bile živali, je spala sova, ki je bila prava dama. Slišala je prepir in takoj vstala. Pogledala je okoli sebe in videla, da se želva, kokoš in raca prepirajo zaradi rož. Vzela jim je rože. Tako so ostale brez rož. Počasi in jezno so odšle vsaka na svoj konec. Sova pa je zaspala z lepo dišečimi rožami.

Monika Jovanovič, 7. b, OŠ Žirovnica