Za svoje in znanje drugih

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 4. januar 2010 / 06:00

Z Loškim muzejem sodeluje kar deset mediatorjev z univerze za tretje življenjsko obdobje. Sodelovanje v obojestransko korist, za lastno izobraževanje in v pomoč ter usmerjanje obiskovalcev po muzejskih zbirkah.

Pred dnevi so v prostorih Loškega muzeja na gradu pripravili tradicionalno prednovoletno srečanje s tako imenovanimi mediatorji, neke vrste muzejskimi sodelavci, ki v zadnjem času s svojo prisotnostjo bogatijo svoje poznavanje zgodovine, hkrati pa muzealcem tudi pomagajo pri predstavljanju zbirk obiskovalcem muzeja. Gre za obsežen projekt, ki poteka v okviru dejavnosti univerze za tretje življenjsko obdobje. V Škofji Loki se je v zadnjem letu izoblikovala velika skupina mediatorjev, saj v njej sodeluje kar deset upokojencev. »V našem muzeju smo med prvimi v Sloveniji »ugriznili« v nov projekt univerze za tretje življenjsko obdobje in po dosedanjih izkušnjah lahko rečem, da nam ni žal,« je povedala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar. Tako imenovani kulturni mediatorji prihajajo iz vrst upokojencev in z muzejem sodelujejo v svojem prostem času. »Najprej so nam muzejski sodelavci predstavili in nas izobrazili o muzejskih zbirkah. Kot mediatorji pa smo prvič sodelovali ob veliki slikarski razstavi Loška krajina v podobah zapisana,« je povedala Borjana Koželj, vodja škofjeloške univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje pri Društvu upokojencev Škofja Loka.

Mediatorji sicer ne morejo pri vodenju nadomestiti kustosa ali vodiča po zbirki, lahko pa pomagajo in usmerjajo posamezne obiskovalce pri lažjem spremljanju razstave, posameznih zbirk in podobno. Po besedah Mlakarjeve so jim upokojenci lahko v pomoč na številnih področjih dela, ki ga v muzeju ne manjka. »Poleg usmerjanja po zbirkah, so lahko v času obratovanja muzeja tudi čuvaji zbirk, predvsem pa so naši najboljši informatorji. Od obiskovalcev pridobivajo informacije, tako pohvale kot kritike, in nam jih posredujejo naprej,« razlaga Mlakarjeva in dodaja, da z njimi tudi sodelujejo v novem projektu »Izgnanci na Gorenjskem«. Predvsem starejše gospe so lahko iz prve roke povedale nekaj starih škofjeloških zgodb in so bile muzejski etnologinji v pomoč pri pripravi materiala za omenjeni projekt. Ena od mediatork je tako povedala zanimivo zgodbo o izgnancih.

»Naj k temu dodam, da se starejši, poleg tega, da so lahko v pomoč muzeju, veselijo tudi lastnega izobraževanja. Zadovoljstvo je dvojno, znanje sprejemajo in ga hkrati tudi posredujejo. Današnji upokojenci nismo taki, da bi samo čakali na konec, sposobni smo še marsikaj narediti, s tem, da imamo za seboj tudi veliko bogatih izkušenj. Še si želimo sodelovati v družbenem življenju in pri tem tudi uživati,« je povedala Koželjeva, ki napoveduje že nov projekt o »umetnosti pripovedovanja«.

V muzeju obstaja seznam, na katerega se mediatorji prijavijo, ko imajo čas, predvsem se vključujejo v dežurstva ob sobotah in nedeljah. Kot je dodala Mlakarjeva, so svoje nove sodelavce povabili tudi že na muzejske ekskurzije na Dunaj, pa tudi v muzej v Novo mesto. Da sodelovanje Loškega muzeja in mediatorjev v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje ni kar tako, pa dokazuje tudi prestižno priznanje andragoškega centra Slovenije, ki so ga dobili že za delovanje v letu 2008.