V desetih letih dvesto nastopov

Otroška folklorna skupina Trata z OŠ Cvetka Golarja praznuje desetletnico delovanja. V tem času se je v skupini zvrstilo več kot sto plesalcev.

Tudi letos so na OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka ob koncu leta pripravili praznično decembrsko prireditev. Tokrat so jo poimenovali Praznujmo; z njo so namreč obeležili desetletnico otroške folklorne skupine Trata, navezali pa so se tudi na pesnika, pisatelja in dramatika Cvetka Golarja, saj letos mineva 130 let od njegovega rojstva in 40 let od poimenovanja šole po njem. Na prireditvi se je vse vrtelo okoli življenja nekoč v prazničnem času in tudi sicer: učenci so prikazali, kako so včasih šli k polnočnici, predstavili so običaj koledovanja in stare pregovore, odigrali so tudi odlomek iz Golarjevih otroških let in predstavili, kako je bilo včasih v šoli, kako so morali poredni otroci klečati na koruzi … Obiskovalci so prisluhnili ljudskim pesmim v izvedbi otroškega in mladinskega pevskega zbora, zvoku citer in novoletnim voščilom, prireditev pa je seveda s plesom obogatila folklorna skupina, ki je ob spremljavi petih nekdanjih harmonikarjev s poskočno polko tudi zaključila praznično dogajanje.

Na prireditvi je skupina, ki sicer deluje pod okriljem Kulturnega društva Trata, imela že 198. nastop. Redno popestrijo šolske prireditve, razveseljujejo starostnike v domovih za upokojence, velikokrat so nastopali za turiste iz Amerike, obogatili so številne prireditve v občini in izven nje. Skupino od vsega začetka vodita učiteljici Marjanca Trilar in Eda Berginc, ideja za ustanovitev pa se jima je porodila po uspešnem nastopu njunih učencev na prireditvi ob materinskem dnevu marca 1999, kjer so zaplesali nekaj ljudskih plesov.

V desetih letih se je v skupini zvrstilo dvanajst harmonikarjev in čez sto plesalcev. Mentorici vsako leto zbereta okoli dvajset učencev razredne stopnje, s katerimi ohranjajo ljudsko izročilo in običaje. Za razliko od drugih folklornih skupin nimajo težav s pridobivanjem fantov. Predstavljajo se v gorenjskih nošah, pastirske noše oblečejo, kadar njihov splet govori o življenju otrok v starih časih, ko so fantje pasli živino, pekli krompir, deklice pa so se igrale s punčkami iz cunj in pazile na mlajše otroke, imajo patudi belokranjske noše. »Druži nas veselje do glasbe, plesa in ljudskega izročila. Otroci spoznavajo življenje nekoč in ga na ta način lahko tudi doživijo,« sta poudarili mentorici. Obe upata, da bo skupina kljub dobi računalnikov, mobitelov in televizije še dolgo ohranjala stare ljudske običaje.