Izvir, molk, nebesa na zemlji ...

Za konec leta so pri Cankarjevi založbi izšli trije novi prevodni romani klasikov 20. stoletja in prva knjiga v novi zbirki Čas misli.

Nova zbirka pri Cankarjevi založbi Čas misli je po besedah urednika Zdravka Duše zbirka odprte forme, saj naj bi predvsem prinašala bolj poljubne interpretacije današnjega časa, in sicer »izpod peresa«, torej z računalnika izključno slovenskih avtorjev. Prva v zbirki je nova knjiga Boštjana M. Zupančiča, sicer sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, a kot zase pravi pred pravnikom tudi filozofa. Knjigi njegovih poglobljenih esejev, ki so nastali v zadnjih letih, je naslov Prva od suhih krav, v njej pa avtor kot izziv izpostavlja vprašanje, ali je sodoben človek sposoben preboja iz zožene v razširjeno zavest?

V zbirki Moderni klasiki, ki praviloma prinaša zahtevnejše branje sodobnih svetovnih avtorjev, je doslej izšlo 54 naslovov, zadnji trije v teh dneh. Roman Izvir je najbolj znano delo Ayn Rand, avtorice ruskega porekla, ki se je pri dvajsetih s starši leta 1926 preselila v ZDA. Kot filozofinja je velika zagovornica individualizma in liberalnega kapitalizma. Njen osnovni ideal je hotenje po novem človeku. Izvir nas na več kot 600 straneh skozi preplet različnih človeških usod popelje v New York sredi tridesetih let prejšnjega stoletja. »Udarita« se dva kapitalska mogotca, povzpetnik, ki je nekoč začel na samem dnu in podrepni prisklednik, človek brez duše, v svetu povzpetništva pa se pojavi tudi ženska, ki seveda spet gleda le na svoje koristi.

Nebesa na zemlji so delo znanega sodobnega britanskega avtorja Jamesa Grahama Ballarda, ki je preminil letos pomladi, pri nas je znan predvsem po prevedenih romanih Imperij sonca in Trk, ki sta oba doživela tudi filmsko različico. Nezaposlen oglaševalec se vrne v podeželsko mesto blizu ogromnega letališča, da bi raziskal smrt svojega očeta, ki so ga ustrelili v labirintih trgovskega centra. Zgodba se začne zapletati in rasizem, terorizem, verska blaznost, pohlep, čudaška družinska razmerja si v njej podajajo roke. Avtor v knjigi razmišlja o problemih, ki jih porajajo znanstveno tehnični dosežki, hkrati pa se intenzivno ukvarja z medosebnimi odnosi. Ballard, čigar knjižni opus je bralcem bodisi zelo všeč ali pa ga popolnoma odklanjajo, je zapisal antiutopijo prihodnosti. On namreč ne opisuje in pripoveduje, on prerokuje.

Delo japonskega avtorja Shusakuja Enda Molk je psevdozgodovinski roman. Njegovo zgodovinsko ozadje je namreč 17. stoletje, ko je na Japonskem šogunat iz političnih razlogov zapel preganjati krščanstvo, ki so ga sredi 16. stoletja tja zanesli portugalski misijonarji. Glavna lika romana sta dva portugalska duhovnika, ki morata v skrbi za vernike delovati na skrivaj, da jih ne bi dobile oblasti.