Nasveti iz samostanske celice

»Večkrat sem že bral o pomembnosti in o moči pozitivnega mišljenja. Vendar živimo v času, ko se potrtosti in slabim mislim skoraj ni mogoče izogniti: služba, denar, družina ... Kako se naj navadim misliti le pozitivno? Kaj pa storiti, ko človeka dobesedno napade potrtost?« V.

Dragi V.,

vprašanje o sreči je tema, s katero se ukvarja človek že skozi vso zgodovino. Je pač tako, da vsak hoče biti srečen, najbolje takoj in za vedno. Nekakšen izhodiščni temelj tega vprašanja je postavil že stoiški filozof Epiktet, ki je ugotovil, da bi se morali ljudje potruditi da: »… izženejo iz duše napačne misli, kot pa da očistijo telo tvorov in izpuščajev.« V skladu s tem razmišljanjem so meniški očetje trdili, da je srečen tisti človek, ki mu uspe premagati slabo misel že ob prvi pomisli. Evgarij je celo napisal knjigo (Anitrretikos-oporekovalec), ki vsebuje številne odlomke iz Svetega pisma, ki so pripravni za boj proti slabim mislim. Menihi so se takšna besedila učili na pamet, da bi se z njimi lahko upirali »vdorom« slabih misli v srce. Kadar pa jim je zmanjkalo besed in niso vedeli kaj reči, so preprosto ponavljali Jezusovo ime, ki po pričevanju »… požene v beg vse hude duhove.« Če pa jih je kljub vsemu v past ujela potrtost, so se tolažili z filozofijo sv. Ignacija, ki je trdil, da Bog dopušča potrtost iz treh razlogov: 1. kot kazen, 2. kot preizkušnjo in 3. kot nauk.

Tudi v današnjem času je tema pozitivnega razmišljanja ali sreče v vseh okoliščinah prav tako aktualna kot nekoč. Knjižne police se šibijo od raznih priročnikov za boljše, lepše, srečnejše življenje. Kljub temu si ne gre metati peska v oči. Hitrih receptov ni, kajti pozitivno razmišljanje je navada, ki si jo pridobimo le z veliko vztrajnosti, vaje in odločnosti. Pozitivno razmišljanje je način življenja, torej nekaj, kar moramo početi vsak dan, ves čas in vedno znova. Gojiti moramo prepričanje, da noben človek ni rojen za to, da bi bil nesrečen ali da bi trpel, ampak da smo rojeni za radost, za veselje in notranjo svobodo. Za preklop iz negativnega mišljenja v pozitivno se priporoča natančna analiza lastnih misli. Pri tem moramo poskušati, vsako negativno misel nadomestiti s pozitivno. Negativne misli prepoznamo predvsem po uporabi besed in predpon, kot so »ne«, »nikoli«, »ne zmorem« itd. in po njihovem učinku na naše počutje. Dokazano je, da bolj negativno ko razmišljamo, slabše se počutimo, in nasprotno nas pozitivno razmišljanje dviga in ozdravlja ter daje več možnosti za uspeh v poklicu in zasebnem življenju. Kako pomembno je torej misliti pozitivno, nam nazorno pokažejo tudi vrstice iz znamenite indijske Dhammapade. Želim si, da bi te navdahnile, kot so že mnoge: »Misel vodi vse stvari, misel jih rodi in oblikuje. Če človek poln zlih misli govori ali deluje, trpljenje mu zato sledi kot voz kopitom vpreženega vola. Misel vodi vse stvari, misel jih rodi in oblikuje, če človek dobrih misli govori ali deluje, sreča vedno mu sledi, kot senca ga nikoli ne pusti.«