Duhovna oskrba v bolnišnici

"Večinoma se bolniki radi pogovorijo, ne glede na to, katere veroizpovedi so. Veseli so, da se kdo zanima zanje, zlasti če nimajo domačih, ki bi jih obiskovali v bolnišnici," pove jeseniški duhovnik Andrej Ojstrež. Še posebej v tem prazničnem času se potreba po duhovni oskrbi poveča.

Pacienti, ki se zdravijo v zdravstveni ustanovi, imajo pravico do verske duhovne oskrbe, kar opredeljuje tudi Pravilnik o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. Naloge verske duhovne oskrbe opravlja duhovnik, v jeseniški bolnišnici je to Andrej Ojstrež. Naloge duhovne oskrbe so organiziranje in omogočanje verskih dejavnosti in obredov, obiskovanje in duhovno spremljanje pacientov, nudenje pogovorov in verske duhovne pomoči oskrbovancem, zagotavljanje obredov ob verskih praznikih, nudenje verskih obredov ob umrlih pacientih, nudenje verske in duhovne oskrbe v nujnih primerih …

Andrej Ojstrež, ki vodi jeseniško župnijo, vsak četrtek zvečer skupaj z duhovnim pomočnikom in diakonom obišče paciente. »Potrkamo na vrata bolniških sob in pozdravimo prav vsakega bolnika in povprašamo, kako je. Večinoma se bolniki z nami radi pogovorijo, ne glede na to, katere veroizpovedi so. Veseli so, da se kdo zanima zanje, zlasti če nimajo domačih, ki bi jih obiskovali v bolnišnici,« pove Andrej Ojstrež in še razloži: »Nekateri pacienti želijo tudi versko duhovno oskrbo, želijo prejeti zakrament, kot je sveto obhajilo, spoved, bolniško maziljenje. Včasih se bolniška soba, v kateri je šest pacientov, spremeni kar v kapelo, če želijo vsi prejeti zakrament. Če gre za zakrament svete spovedi, ko človek pove tudi svoje slabosti, pa spoved opravimo potihem. Spoved je včasih kar na hodniku ali pa v bolnišnični kapeli. Pacientu, ki je v komi, ne podelimo zakramenta brez vednosti oziroma privolitve njegovih svojcev.« V jeseniški bolnišnici je maša vsako sredo ob pol osmih zvečer v bolnišnični kapeli. Do pacienta pa gre duhovnik kadarkoli, če tako želijo svojci.

V tem prazničnem času se potreba po duhovni oskrbi poveča, tudi zato, ker so ljudje pogosto osamljeni, pove Andrej Ojstrež in ponazori: »V Sloveniji deluje skupnost misijonark ljubezni, to so sestre redovnice matere Terezije, ki stanujejo v moji rodni župniji Ljubljana–Ježica in se ukvarjajo z najbolj revnimi med revnimi. Pravijo sicer, da ni take revščine, kakršna je v Indiji, pri nas pa je večji problem osamljenost ljudi. Še bolj žalostno je, da imajo osamljeni pogosto svojce, ki pa jih ne pridejo pogledat. Ravno za te, ki so povsem sami, skrbijo sestre redovnice.« Mati Terezija je rekla, da smo ljudje berači ljubezni. »Se pravi, da potrebujemo pozornost, nasmeh, toplo besedo … Pred kratkim sem na enem od televizijskih programov prisluhnil kontaktni oddaji z vedeževalcem.

Ljudje sprašujejo vedeževalce po prihodnosti, po ljubezni, po zdravju. V resnici pa, še posebej bolni in starejši, potrebujejo samo nekoga, da jim prisluhne. Sam pogosto slišim, pa naj bo to od pacienta ob obisku v bolnišnici, hvala, ker ste me poslušali. Se pravi, da je zelo pomembno, da si vzamemo čas za nekoga. Danes je vse preveč instant, na hitro in premalokrat se ustavimo. Po drugi strani pa je današnji človek tudi iskalec duhovnega. Obračamo se na transcendenco, na nekoga, ki je nad nami …«

Duhovnik obiskuje tudi stanovalce v Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja na Jesenicah. »Podobno kot v bolnišnici imam v domu redno mašo vsak prvi petek v mesecu, starostnike obiščem tudi tedaj, ko me pokličejo njihovi svojci,« še pove Andrej Ojstrež, ki je bil v duhovnika posvečen leta 2000, na Jesenicah pa je zadnja štiri leta.