Ko je otrok, je tudi družina

Vlada je v četrtek določila besedilo družinskega zakonika in predlog poslala v državni zbor.

Ljubljana - Predlog zakonika ureja zakonsko zvezo in razmerja med zakoncema, zunajzakonsko skupnost, z rojstvom otroka in s posvojitvijo nastalo razmerje med starši in otrokom, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, rejništvo in skrbništvo za otroke in druge osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.

Pojem družine je v predlogu zakonika zastavljen širše kot v veljavnem zakonu, saj za družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da je ta skupnost tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok. Družino ustvarja otrok. Če ni otroka, ni družine. Za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z enim od staršev ali z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka pravice in obveznosti. Po predlogu zakonika je zakonska zveza določena kot življenjska skupnost dveh oseb istega ali različnega spola. Predlog prvič priznava pravne posledice tudi življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenili zakonske zveze.

Glede razveze zakonske zveze besedilo družinskega zakonika prinaša novost. Že prej smo poznali predhodno svetovanje pred razvezo zakonske zveze, sedaj pa se uvaja družinska mediacija. Predlog zakonika prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka ali druge oblike ponižujočega ravnanja, ki zavezuje ne le starše, temveč tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb. V predlogu zakonika se pristojnost za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka deli med centre za socialno delo ter sodišča. Novost zakona, ki je že v času njegove priprave dvignila največ prahu, pa zadeva posvojitve. Ta namreč tudi istospolnima partnerjema daje možnost zasnovanja družine s posvojitvijo, kar je posledica izenačitve pravne ureditve istospolnih in heterospolnih življenjskih skupnosti vključuje tudi izenačitev v razmerju do tretjih oseb.

Slednje je v javnosti že v času priprave sprožila polemiko, saj so zlasti v desnosredinskih strankah nasprotovali rešitvi, da bi istospolni partnerji lahko posvojili otroke. Zakaj takšno nasprotovanje, smo vprašali Marjana Babiča, predsednika gorenjskega odbora SLS.

»V SLS odločno nasprotujemo zakonskemu predlogu novega družinskega zakonika. SLS je ves čas aktivno sodelovala v javni razpravi na to tematiko in se na javni predstavitvi mnenj jasno opredelila do tistega dela zakonskega predloga, ki govori o izenačitvi partnerskih skupnosti. Stališču stranke se pridružuje tudi regijski odbor SLS Gorenjska. Slovenska ljudska stranka zagovarja tradicionalne in krščanske vrednote, v katerih družina, kot jo poznamo danes, predstavlja temeljno celico družbe. Temelj družine so mati, oče in otroci, pri čemer otrok za svoj razvoj potrebuje očeta in mater, moško in žensko vzgojno dimenzijo. V SLS podpiramo družino in zakonsko zvezo in smo za pozitivno diskriminacijo družine kot temeljne družbene skupine, v kateri otroci najbolj naravno pridobijo življenjsko pomembne vrednote, izkušnje in znanje.«