Poljub pod šopkom bele omele prinaša srečo, ljubezen in zvestobo.

Rastline za srečo

V dneh, ko si bomo vse povprek voščili sreče in zdravja, lahko našim bližnjim podarimo tudi kakšno rastlinico za srečo. Seveda, če verjamemo v njihove magične in čarovne moči, v katere so bili zaverovani naši predniki. Bliža se sveta in blažena noč, zato najbrž ne bo narobe, če tokrat malce izstopimo iz posvetnih okvirjev in se podamo v skrivnostni in magični svet rastlin.

Varovalna zelišča in zelišča, ki prinašajo srečo

Davno tega so bile rastline za coprnijo in zdravilo iste. Čaranje je bilo vsakdanje opravilo. V 3. stoletju omenjajo domala neverjetne recepture, tudi takšne, kako spraviti s poti sovražnika. Te tekste so prepisovali še v srednjem veku in so bili podlaga za čarovniško literaturo ter slovite čarne bukve. Coprniki so v izogib zmešnjavam čarovne zeli razdelili v več skupin. Glavna delitev je vsebovala dve skupini: varovalna zelišča in taka, ki prinašajo srečo že sama po sebi. Varovalna so tista, ki varujejo pred nevarnostjo, nesrečo in škodo, ki bi nas lahko doletela po naključju ali zaradi hudobije in volje sovražnika. Varovalna zelišča se delijo v podskupine: na uročnice, ki varujejo pred uroki, ki jih je bilo njega dni veliko, in na vremenska zelišča, ki odganjajo strelo, točo, sušo, slabo letino, kobilice …

Za božič ne pozabite na belo omelo

Za najbolj čislano uročnico, ki se je hudič na smrt boji, je veljal črni bezeg. Obnesel se je tudi divji pelin – kdor ga je imel pri sebi, mu zlodej ni mogel do živega. Med Kranjci je bila sila cenjena bršljanasta grenkuljica, ki je ljudi in živino varovala pred čari hudobnih coprnikov in čarovnic. Strašno čarovno moč je imela tudi bela omela, ki je rasla na hrastu. Močno so jo čislali Kelti in Germani, v Švici in Avstriji jo še danes ob božiču obešajo nad vežna vrata in tako urokom in zlim duhovom preprečijo vstop v hišo. Med učinkovita vremenska zelišča sodijo šentjanževka, netresk, glog, koprive, gaber …

Bršljan - mladost pri ženskah in poskočnost pri moških

V prazničnih dneh nas seveda najbolj zanimajo rastline, ki prinašajo srečo. Delimo jih v srečenosne in čudodelne. Prve poskrbijo za srečo v ljubezni, bogastvo, slavo in politično moč, s pomočjo drugih pa lahko odkrijemo skrivne zaklade … no, v časih, v katerih živimo, bi to lahko pomenilo, da zadenemo na lotu ali zmagamo na kakšnem od resničnostnih šovov in »pobašemo« cekine. Za prvovrstno srečenosno rastlino je veljal bršljan. Neveste so prvo noč dale bršljanovo listje skrivaj pod blazino. Če ga mož ni odkril, so ostale dolgo mlade, njihovi možje pa nikoli niso imeli težav s cepetcem, kar naj bi pomenilo spolno moč in vzdržljivost. Magično moč premore tudi veliki oman. Če ga dekle vrže v peč na gorečo žerjavico, bo začarala fanta, za katerega si želi, da bi postal njen ljubimec. Kresnice ali velike marjetice pa so premogle nasprotno moč. V moškem so zatrle ljubezen in premočno spolno slo. Padarji so pisali: »Kdor noči in dan pokoja nima in bi zmiraj pri ženskah porivav, ta naj te rože pri sebi nosi in u postli na nagem na nih leži.« Baldrijan nosi srečo in opogumlja, zélena poskrbi za zdravje in harmonijo, rožmarin je znamenje ljubezni, smreka in jelka pa sta znamenji rodovitnosti in rasti. Slovenske gospodinje so včasih pred božičem pekle kruh oz. kuc, v katerem je mrgolelo čarobnih rastlin, kot so divji grah ali lot, lokvanj in perunika. Ko je kolač porinila v peč, je zmolila skrivno molitev, da bi bili vsi srečni, da bi žene imele srečen porod, da bi se krave in svinje obredile … Kuc so jedli na božični dan na tešče. Kdor želi izvedeti kaj več o čarovnih močeh, ki so jih rastlinam pripisovali naši predniki, naj vzame v roke Padarske bukve Andreja Dvoršaka.

Delitev magičnih zeli danes

Poglejmo še nekoliko bolj sodobno delitev čarovnih rastlin. Med rastline za zaščito spadajo brin, ajda, bezeg, česen, bambus, borovnica, breza … Rastline za ljubezen so grah, češnja, ingver, jabolko, kostanj, jasmin, meta, melisa … Rastline za denar so kamilica, klinčki, lucerna, bazilika, majaron, mak … Rastline za zdravje pa kopriva, koriander, kumina, lovor, cedra, bor, bršljan … Naj srečo prinesejo tudi vam in vašim najbližjim.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 4. november 2009 / 07:00

Tek pod Alpami

Na Brdu pri Kranju je prejšnji teden potekala 41. redna seja stalnega odbora Alpske konvencije.

Objavljeno na isti dan


Šport / torek, 1. november 2016 / 23:40

Loški rokometaši v osmini pokala

Škofja Loka – Minuli teden so rokometaši odigrali tekme šestnajstine pokala Slovenije. Od gorenjskih ekip si je nadaljevanje v osmini finala zagotovila le prvoligaška ekipa Urbanscape Loka, ki je p...

Bled / torek, 1. november 2016 / 23:39

Prva nagrada za dokumentarni film o Rikliju

Bled – Dokumentarni film avtorice Amalije Jelen Mikša z naslovom Arnold Rikli – Voda, Zrak, Sonce je sredi oktobra na mednarodnem filmskem festivalu na Portugalskem osvojil prvo nagrado v kategorij...

Kranjska Gora / torek, 1. november 2016 / 23:39

Aktivnosti v mesecu preventive

Kranjska Gora – LAS Kranjska Gora tudi letos pripravlja sklop aktivnosti v okviru meseca preventive. V osnovnih šolah in vrtcih organizirajo ustvarjalne in izobraževalne dejavnosti, odraslim pa sta...

Tržič / torek, 1. november 2016 / 23:39

Defibrilator tudi v Podljubelju

Podljubelj – Rotary klub Tržič - Naklo je v sodelovanju z lokalnimi obrtniki in podjetniki Podljubeljčanom doniral defibrilator, aparat, ki je v pomoč pri oživljanju človeka. Namestili so ga na tam...

Medvode / torek, 1. november 2016 / 23:37

Dvajsetič podelili priznanja za urejenost

Medvode – V Medvodah so letos že dvajsetič na zaključni prireditvi podelili priznanja v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki ga je Turistična zveza Slovenije začela peljati pred 25 leti....