Božično vzdušje na kmetiji

Besedilo: Petra Logar
Kategorija: GG Plus / torek, 22. december 2009 / 06:00

Božič je bil nekoč drugačen. Miza ni bila obložena tako kot danes. Na njej so bile skromne domače jedi, ki se jih je družina ravno tako veselila. Božiček še ni nosil daril, otroci so bili veseli kosa domače potice. Družina je šla ´okrog vogla´, molili so in se iz oddaljenih kmetij peš odpravili do prve cerkve. Hodili so tudi po več ur v eno smer.

Božič se je začel z jaslicami. Te so najprej postavili v bogkovem kotu. Otroci in gospodinja so jih izdelali na sveti večer pred božičem. Gospodar je prinesel smrečico in nanjo so obesili domače piškote.

»Na večer se je zbrala družina in odpravili so se 'okrog vogla'. Zbrali so se v dnevnem prostoru, kjer so bili na mizi postavljeni poprtnjak (kruh), križ, sveča, sol in blagoslovljena voda. Z ognjišča so v posodo natresli žerjavico, dodali blagoslovljene šibe. In ko je zazvonilo angelovo čaščenje, so se v sprevodu odpravili iz hiše. Pokadili in pokropili so hišo, izbo, klet, hlev, svinjak. Medtem so glasno molili rožni venec.

Potem je sledila večerja. Ki pa ni bila obilna. Po večerji pa so se odpravili k polnočnici. Da so si po poti lahko svetili, so ponekod uporabili kar obrabljeno brezovo metlo. Pot do prve cerkve je v hudi zimi trajala tudi več ur v eno stran. Od doma pa so se odpravili vsi, ki so bili dovolj močni, da so lahko vso pot prehodili sami,« je povedala gospa Lucija Kavčič, avtorica knjige Folklorne in ljudske pripovedi Žirovskega vrha, v kateri opisuje tudi kako so božič praznovali nekoč.

Mi pa smo se odpravili na kmetijo Pr' Kržet v Žirovski Vrh in poskušali prikazati božič tak, kot je bil nekoč.

Božična večerja

»Najprej smo šli okrog vogla, nato pa smo jedli in čakali na polnočnico,« se spominja gospodinja Vida Košir. Božična večerja je bila skromna, če so bile prej koline, je bila na mizi krvavica. Ali pa vsaj goveja juha. Če ne prej, je bilo vsaj med prazniki na mizi nekaj mesa.Vida in Karla Košir sta pripravili okusno božično večerjo, takšno, kot je bila na mizi nekoč: govejo juho, goveje meso in okisan krompir.

Za govejo juho potrebujete: 3 litre vode, 1 kg govejega mesa, govejo mozgovo kost, dva korenčka, kos kolerabe, peteršilj, srednje debela čebula, lovorov list, sol.

V hladno vodo dodate oprano meso in kost. Ko zavre, poberete peno, ki nastane. Dodate očiščeno korenje, kolerabo, celo čebulo. Te ne olupite, olupek da juhi barvo in okus. Dodate še lovorov list, solite po okusu.

Juho na zmernem ognju kuhate vsaj eno uro. Gospodinja Vida pravi, da je najboljša tista juha, na katero malce pozabite in se kuha dolgo. Pravi tudi, da v juho nikoli ne dodaja preveč raznolike zelenjave, saj mora imeti prava domača juha okus po čebuli in govejem mesu.

Ko je juha kuhana, jo precedite in vanjo zakuhate nekaj domačih rezancev. Zanje pa potrebujete: 1 kg moke, 10 jajc in žlico olja.

Vse skupaj zmešate, gnetete pol ure, da so rezanci dovolj trdni. Nato napravite manjše hlebčke in jih za pol ure pokrijete. Vsakega posebej razvaljate čim bolj na tanko. Nato jih položite na bombažne krpe in sušite. Med sušenjem jih je potrebno obračati, da ne postanejo pretrdi. Posušene previdno zvijete in na tanko narežete.

»Hranimo jih zavite v serviet iz blaga, tako najbolj dolgo obstanejo,« je še povedala Vida.

Za okisan krompir potrebujete: 5 srednje debelih krompirjev, polovico čebule, kis, olje, sol in poper.

Krompir operete in ga z olupki skuhate. Kuhanega odcedite in še vročega olupite, da se lažje lupi. Ko se ohladi, ga narežete na kolobarje. Narežete čebulo in jo potresete po krompirju. Solite, dodate nekaj žlic olja in kisa, po okusu pa tudi nekaj mletega popra. Previdno premešate.

Zraven postrežete še goveje meso iz juhe, korenček in kolerabo.