V drugo sprejeli prispevek

Odslej bodo graditelji tudi v občini Gorenja vas-Poljane morali plačati komunalni prispevek.

Gorenja vas – Gorenjevaško-poljanski svetniki na prejšnji seji niso potrdili županovega predloga o sprejemu odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka. Popravljen odlok po novem bolj upošteva minula vlaganja občanov v cestno infrastrukturo, vendar tudi ta ni šel gladko skozi odločanje na občinskem svetu. Za objekt tlorisne površine dvesto kvadratnih metrov na petsto kvadratnih metrih zemljišč bo investitor moral po novem plačati od 4663 do 8810 evrov komunalnega prispevka (odvisno od opremljenosti zemljišča).

Bogo Žun je župana najprej vprašal, ali nameravajo svetnike izčrpavati z nenehnim podajanjem predloga za sprejem komunalnega prispevka in še: »Ali ste pripravili tudi pravilnik za vračanje vlaganj v komunalno omrežje, predvsem ceste?« Župan Milan Čadež je odgovoril, da so morali tudi v preteklosti investitorji plačati prispevek pred začetkom gradnje, nov predlog pa upošteva vlaganja v ceste in je zato prispevek nižji: »Naš predlog je korekten.« »Sem proti pravilniku, saj bodo tisti, ki bodo plačali več, dali premalo, in tisti, ki bodo plačali manjši znesek, dali še preveč,« je bil prepričan Miha Peternel.

V hribovitih predelih so namreč krajani v preteklosti veliko vložili v asfaltiranje cest, do danes pa imajo urejen le še odvoz odpadkov, medtem ko bodo v dolini investitorji dobili poleg omenjenega še urejen vodovod in kanalizacijo, v preteklosti pa niso prispevali niti evra. Proti je bil tudi Boštjan Pintar: »Glede na plače v dolini, bo moral investitor zagotoviti enoletno plačo. Posamezne postavke so previsoke, saj je taksa za elektriko vsaj dvakrat nižja.« Podobno je menil tudi Janez Pelipenko: »Mlade družine bi potrebovale spodbudo za gradnjo, ne pa dodatnih stroškov.«

»Sedanje stanje ni dobro,« pa je menil Dušan Marc: »Pred leti smo bili zadnji, ki smo začeli pobirati prispevek za vodo, zato smo veliko denarja podarili državi. Drži, imamo nizke plače, ampak tudi prispevek ni med najvišjimi.« Kljub nasprotovanjem svetnikov jih je enajst glasovalo za, pet proti, zato je bil predlog (v drugem poskusu) sprejet.