Romunska Kranjska Gora

Uh, kako so "sedli" prvi špageti na potovanju. Vožnja skozi Predeal, mondeno smučarsko letovišče, ki nas je predvsem presenetil. Nobel.

Na poti smo šele štiri dni, pa se nam zdi, kot da smo iz Kranja krenili včeraj. Tako hitro minevajo ure in dnevi, hkrati pa se nam je že toliko zanimivega zgodilo. V Brasov smo enkrat za spremembo prišli ob pravi uri, to pomeni še pri belem dnevu, kar nam je močno olajšalo iskanje kampa. Seveda tu ne gre zanemariti pomoči Staretovega garmina, pa vendarle, kažipoti in obcestne table so najlepša potrditev, da nas garmin ni nalagal. In šele, ko prispemo na recepcijo kampa, ponavadi ugotovimo, da tudi tisto, kar je zapisano v katalogu kampov, ki je lani izšel tudi v slovenskem jeziku pri eni od naših založb, drži. Namreč da kamp sploh obstaja in da je tudi namestitev v njem kar solidna. Stari »za štedilnik«, ostali pa v pripravo želodcev na večerjo. Končno špageti. Joj, kako smo si po treh dneh romunske hrane zaželeli špagetov Barilla št. 5 z ragujem in parmezanom.

Naslednji dan smo se odpravili v kakih 40 kilometrov oddaljeni Bran, kjer se nahaja znameniti »Draculov« dvorec, ki naj bi ga v Transilvaniji moral videti, sicer nisi bil tam. Peljali smo se skozi kraj Predeal, za katerega smo med vožnjo ugotavljali, da gre za mondeno zimsko športno letovišče s številnimi novimi hoteli, gostilnami, restavracijami …, skratka objekti, ki bi jih recimo našli tudi v Kranjski Gori. Dvignili smo se vsaj na 1000 metrov nadmorske višine in se po kar precej vijugah končno le zapeljali na prepolno parkirišče pred dvorec Bran. (prihodnjič: Vampirske …)