Vmesni člen

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 21. december 2009 / 06:00

Javorjev vrh (1434 m) - Vrh, ki skrito počiva ob Cjanovci, je kljub nizki nadmorski višini vrh, za katerega se je potrebno potruditi in imeti nekaj kondicije, saj nanj vodi sicer tehnično nezahtevna, a občasno zelo strma pot. Od kod ime, če ob poti ni javorjev?

Danes se bomo odpravili v Kamniške Alpe, v tisti del te gorske verige, ki leži nad Spodnjo Kokro. Najbolj priljubljeni izhodišči za Javorov vrh sta Preddvor in Spodnja Kokra. Iz Preddvora se nanj povzpnemo preko Svetega Jakoba, iz Spodnje Kokre pa preko Čemšenika. Mi bomo izbrali drugo varianto.

Peljemo se proti Jezerskemu in tik pred vasjo Kokra parkiramo ob transformatorju. Markacija na drugi strani ceste nas usmeri mimo kmetije Polajnar, kjer zavijemo ostro desno. Takoj nas čaka približno sto metrov dolg vzpon po strmi, asfaltni cesti. Po petih minutah se pot zravna. Globoko desno pod gozdno cesto šumi Čemšeniški potok. Cesta poteka skoraj brez naklona, ko pa se le-ta pojavi, je tudi potok povsem ob nas, na naši desni strani. Sledi prvo vodno zajetje. Pri prvem mostiču čez Čemšeniški potok gozdna cesta zavije desno k brunarici Milan, mi pa po nekoliko ožji in bolj razdrapani cesti levo, kamor kažejo kažipoti za Čemšenik (30 minut), Javorjev vrh, sicer znan kot Javorov (1 ura 50 minut), in Potoško goro (1 ura 40 minut). Cesta spet pridobi na strmini. Kmalu gremo mimo še enega vodnega zajetja, kjer nas čaka udobna klopca. Gozdna cesta se malo zravna, kmalu pa sledita oster levi in desni ovinek. Občutek, da mora biti Dom že blizu, nas ne prevara, saj pred seboj kmalu zagledamo streho. Do Čemšenika smo potrebovali 45 minut.

A sledi razočaranje! Na žalost je bil planinski dom, ki je v lasti PD Iskra Kranj, skoraj celotno letošnjo planinsko sezono zaprt, kar je velik minus za planinstvo v tem delu Kamniških Alp. In trenutno ni nič drugače. V katerem grmu tiči zajec, lahko le ugibam, a bojim se, da so kapitalistične in dobičkonosne lovke oplazile tudi planinske koče.

Ob domu pot zavije po travniku proti Javorovem oz. Javorjevem vrhu in kmalu zavije v gozd. Na začetku zmerna strmina nas pripelje do hudourniške grape. Najprej poteka ob njej, se strmo dviguje, nato pa jo preči in ostro zavije desno. Sledi strm vzpon in grapa je globoko pod nami. Sledi vzpenjanje po gozdu, ki je kljub okljukom dokaj strmo, z občasnimi poravnanimi deli. Markacije nas pripeljejo na sedlo med Potoško goro na levi in Javorovim vrhom na desni strani. Nadaljujemo desno po poti zmerne strmine. Dosežemo jugozahodni greben Javorovega vrha, kjer je kmalu razcep: levo oz. naravnost zavije pot proti Cjanovci in Srednjemu vrhu, mi pa zagrizemo strmo desno proti Javorovemu vrhu. V spodnjem delu je potrebna velika previdnost, sploh po deževju, kajti pot je spolzka in nevarna za zdrs. Sledi še delček strmega vzpona in že smo pri skrinjici, kjer sta varno shranjena vpisna knjiga in žig. A to še ni vrh! Do njega nas loči še kakšnih deset korakov. Na vrhu je klopca, od katere se ponudi lep razgled, le dan mora biti ta prav. S Čemšenika do Javorovega vrha smo porabili 1 uro in 30 minut.

Z Javorovega vrha se lahko odpravimo naprej na Cjanovco, če pa nam je dovolj, se vrnimo po poti pristopa do sedla, kjer se zavije še na Potoško goro. Do tja bomo pa že še zmogli. Od sedla po gozdnega vrha Potoške gore je približno 15 minut zmerno strme hoje; gora pa žal nima nobenega razgleda, počitek na klopci ob drevesu pa dobro dene.

Vrnemo se na sedlo in potem po poti pristopa nazaj v dolino. Če pa so nam blizu tudi neoznačene poti, se pa s Potoške gore spustimo do potoških vikendov in od tam po grebenu nadaljujemo do Babe in se od tam spustimo nazaj na Čemšenik in naprej v dolino. Škoda le, da gospe Mire in njenega soproga ni več na Čemšeniku; in da se ne da okrepčati s slastnimi krofi.

Nadmorska višina: 1434 m

Višinska razlika: 904 m

Trajanje: 4 ure

Zahtevnost: 3 zvezdice