Misli o Slovencih v prihodnosti in preteklosti

Starosta slovenske politike dr. France Bučar je imel v Tržiču 27. oktobra pogovor o Slovencih v prihodnosti.

Prihodnost je odvisna od sedanjosti in zlasti od preteklosti. In če hočeš ali nočeš, se Slovenija odlikuje po tem, da je izvršila absolutno največji holokavst v povojni Evropi.

 

Kaj pa naša, slovenska preteklost? Trenutno veljavna zgodovina trdi, da so se Slovani v svoje sedanje kraje naselili v šestem stoletju. Po veliko bolj verjetnih trditvah Žunkoviča, Berlota (Etruščani), Tomažiča (Veneti) naj bi bili pa njihovi predniki tudi v krajih srednje in deloma zapadne Evrope že davnaj prej. Skoraj pa ni dvoma, da so karantanski Slovani za časa Karla Velikega, predhodnika sedanje Evropske unije, segali do Solnograda (Salzburga) in Dunaja. In da je danes njihova jezikovna (ne genetska) meja na Karavankah in Muri.

 

Treba bo korigirati napačno mnenje, da so Jugoslavijo hoteli Srbi. Ne – Pašić, ki je Srbijo pripeljal zmagovito skozi tri vojne v začetku 20. stoletja, je bil odločno proti združitvi s Hrvati in Slovenci. Jugoslavijo so hoteli Gorenjci nemškega porekla: Bleiweis – ki je cca. 1880 prvi predlagal Jugoslavijo, Janez Evangelist Krek, ki je hotel enoten jugoslovanski jezik, knezoškof Jeglič, general Maister. To Jugoslavijo je uničil leta 1941 Avstrijec Adolf Hitler, ki je bil baje četrt slovenskega, četrt semitskega in le eno šestnajstino nemškega rodu.

 

Sledila ni, kot se uradno navaja, »narodnoosvobodilna« vojna, sledila je revolucija, oz. točneje, boj faliranih študentov za oblast: delo t. i. »trojk«, povojne likvidacije, ki so bile največje v Evropi, Dachavski procesi, Goli otok, itd. Nekaj je o tem že napisano. Veliko, morda največ o tem ve starosta slovenskih politikov dr. France Bučar, ki je bil baje politkomisar partizanskih čet po vojni v Celovcu. Precej je o tem vedel komandant gorenjskih partizanov Andrej Bohinc, ki je bil po vojni obsojen na smrt, potem pa pomiloščen.

 

Lepo knjigo o medvojni zgodovini Jugoslavije je napisal prof. dr. Aleksander Bajt, ki je napisal tudi: najbrž ne more biti sporno, da bi pri opisanem razpuščenem razvoju lahko govorili le še o gospodarstvu na slovenskem ozemlju, ne torej o slovenskem gospodarstvu in da bi tudi nacionalna samobitnost Slovenije bila le še vse bolj bledeči spomin iz preteklosti. ... Ni izključeno, da se bodo politične elite še kar naprej ukvarjale same s seboj. (v: Novice, 5. aprila 1993)

 

In Vinko Ošlak (Celovški Zvon, dec. 1991, str. 38), da moramo streznjeno predvidevati, da tudi bodoče človeštvo ne bo več izgubljalo časa z jokom za nekim slovenskim narodom, ki ni znal dovolj razumno in značajno poskrbeti za svojo ohranitev ...

 

Pa še: Stane Kavčič je 1945 zahteval za take družine, ki so vzpostavile in vzdrževale slovensko gospodarstvo in s tem tudi slovenski narod, da se jih izkorenini in izkorenini naj se jih dvajset metrov pod zemljo. No, in to se danes na našem gospodarstvu temeljito pozna. In Stanetu Kavčiču se postavi spomenik.

 

Pa še nekaj: Slovenija ima na prebivalca 40-krat toliko ministrov kot Nemčija, 20-krat toliko sodnic(/kov) kot Irska in 100-krat toliko tožb kot Koroška.

 

A. Paulin