Denar zbira, ne le troši

V četrtek je bila v Galeriji Mestne hiše v Kranju odprta razstava z naslovom Denar prihodnosti, na kateri je predstavljena največja zbirka plastičnih bankovcev na svetu. Njen lastnik je kranjski podžupan Stane Štraus.

Plastičen denar? Mogoče bančne kartice? Ne. Kartice so kakopak kartice, bankovci pa so še vedno bankovci. Manjši ali večji listi pravokotne oblike, poslikani na eni in drugi strani, predvsem pa nominirani s številko, ki je seveda za nas uporabnike bistvenega pomena, saj določa njihovo vrednost. Sodoben denar so torej bankovci in kovanci. Tako kot so kovanci iz različnih kovin, so tudi bankovci lahko iz papirja, kot naš evro na primer, ali pa so plastični. Kranjski podžupan Stane Štraus si je ustvaril edinstveno zbirko plastičnega denarja, ki je menda največja na svetu. V sodelovanju z Gorenjskim muzejem nam jo predstavlja v Galeriji Mestne hiše in Stebriščni dvorani. »Razstava je veliko več kot samo predstavitev neke zbirateljske zgodbe. Z njo želimo povedati, da imamo v Kranju zbiralca, ki deluje na svetovni ravni. Vrednost zbirke ni toliko numizmatična, kot je pomembno dejstvo, da je ta popolna, saj obsega prav vse plastične bankovce, ki so doslej izšli,« je povedala ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman.

Plastične bankovce je doslej izdalo 31 držav in vsako leto se jim pridruži kakšna nova. Poleg tega je še enajst držav, ki so izdale hibridne bankovce, pri katerih gre za kombinacijo papirja in plastike. Na razstavi je tako prikazanih 122 bankovcev iz štiridesetih držav. Ob njih so kratki zapisi o posameznih državah, opisana pa je tudi kratka zgodovina tako papirnatih kot sodobnih plastičnih bankovcev. »Pripravili smo tudi film, ki prikazuje izdelavo plastičnih bankovcev v tovarni, obiskovalce pa želimo tudi interaktivno vključiti. Lahko preizkusite prednosti plastičnih bankovcev, ki so odporni na vodo, lahko se reciklirajo, denar lahko na razstavi poskusite tudi raztrgati,« razlaga avtorica razstave, umetnostna zgodovinarka Nataša Robežnik.

»Zbirateljska žilica je v meni že od rane mladosti, doma imam različne zbirke. Ko sem pred leti spoznal tehnologijo izdelave plastičnih bankovcev in njihovo tako rekoč večnost, sem v zbiranju le-teh videl pravi izziv,« je povedal Stane Štraus, ki ima v svoji zbirki preprosto vse doslej izdane plastične bankovce, tudi tiste, ki to v polnem pomenu besede še niso. Prvi tak bankovec je bil izdan leta 1980 na Haitiju, prvi sodobni plastični bankovec pa leta 1988 v Avstraliji. Avstralci so tudi edini proizvajalci plastičnega denarja na svetu. »O uvedbi plastičnih bankovcev razmišlja tudi Evropska centralna banka, tako da se nam v prihodnje obeta nov »plastičen« evro. Ta bo tudi bolj zaščiten pred ponarejevanjem. Na razstavi predstavljam deset načinov zaščite, jih je pa še najmanj petdeset. Nam najbližji državi s takimi bankovci sta Romunija in Bolgarija,« je povedal Stane Štraus, ki se navedbam o vrednosti zbirke raje izogiba, hkrati pa tudi dodaja, da ima njegova zbirka bankovcev sicer svoje mesto v bančnem sefu.

Najbolj popolna zbirka plastičnega denarja na svetu bo na ogled do 8. februarja, do takrat pa bodo organizirali tudi javna vodstva, dve predavanji in delavnice za otroke in dijake. V času organiziranih vodstev bo vstop brezplačen, sicer pa so se v muzeju tudi zaradi velikih stroškov z razstavo tokrat odločili za vstopnino. Ob plačilu vstopnice vsak brezplačno dobi tudi en plastičen bankovec. V muzeju so prepričani, da bodo s to razstavo lahko tudi potovali tako po Sloveniji kot po tujini.