Zanimivo vprašanje: je kmet lahko brezposeln

"Delavci po propadu podjetja pridobijo status brezposelnega. Kaj pa kmet?! Kmet lahko le bankrotira," je na srečanju predsednikov in direktorjev gorenjskih kmetijskih zadrug ugotavljal Dušan Pintar, zadružni koordinator za Gorenjsko, in ob tem poudaril, da je finančni položaj v prireji mleka in mesa zelo slab.

Crngrob – Kot je povedal Marijan Roblek, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj in zadružnega podjetja za prodajo mleka Mlekop, se je odkupna cena mleka v zadnjih mesecih malenkostno zvišala. Novembra bo povprečna cena mleka, prodanega prek Mlekopa v Italijo in v Ljubljanske mlekarne, za kmeta znašala 26 centov. »Kmetje bi ob ceni od 28 do 30 centov za liter precej lažje dihali, vendar se bojim, da takšne cene še ne bo tako kmalu. Italijanske mlekarne resda plačujejo mleko tudi po 29 oz. 30 centov, a je od tega treba odšteti še tri do štiri cente prevoznih stroškov,« je dejal Roblek in dodal, da tudi v prvih dveh mesecih prihodnjega leta ne pričakujejo kakšnega večjega zvišanja cene. Nasprotno - lahko se zgodi, da bodo na ceno vplivale precejšnje zaloge mlečnih izdelkov na evropskem oz. svetovnem trgu.

Najhujši časi šele pridejo

Predsednik cerkljanske zadruge Janko Golorej je dejal, da imajo kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, zdaj še nekaj zaloge, a ko bo ta pošla, bodo nastopili hudi časi, zlasti za tiste s posojili. Finančna pomoč v višini približno dvajset evrov na kravo je le pesek v oči. »Nekateri kmetje načrtujejo celo nove hleve, pa ne vem, kdaj se jim bo ob takšnih odkupnih cenah mleka milijon evrov vredna naložba splačala,« je še dejal. Tudi kmet Dušan Pintar iz Gorenje vasi, sicer koordinator gorenjskih zadrug v Zadružni zvezi Slovenije, je prepričan, da za kmete, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in mesa, najhujši časi šele prihajajo, finančni položaj v tej dejavnosti pa je že zdaj katastrofalen. »Čeprav je cena mleka nizka, pa se mi zdi zelo pomembno, da ga gorenjske zadruge za zdaj kmetom še redno plačujejo,« je dejal Pintar in opozoril, da je v »verigi« od kmeta do potrošnika nekaj narobe. »V trgovini morajo biti veliki dobički. Samo poglejte, koliko gradijo, za nameček še na najboljši kmetijski zemlji! Evropska unija bi morala vplivati na pravičnejšo porazdelitev zaslužkov.«

Upanje so (zavedni) potrošniki

»Za liter mleka dobimo od 22 do 23 centov, to je realnost. Nisem matematik, da bi znal izračunati, kako naj kmetje s takšnimi cenami preživimo. Vsak brezposelni dobi nekaj podpore, ob tem še malo »fuša« in živi bolje kot kmet, ki dela. Tako ne bo več šlo dolgo, enkrat bo počilo …,« je dejal Anton Kokelj, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge M Sora Žiri, ki je, sit jamranja, želel predvsem slišati od »vrha« Zadružne zveze Slovenije, ali je kje na koncu tunela lučka, ki sveti in daje upanje na boljše čase. Kot je dejal predsednik zadružne zveze Peter Vrisk, so upanje predvsem potrošniki, ki bodo v trgovinah zahtevali domače, slovensko mleko, meso, mlečne in mesne izdelke, pri tem pa problem ni v denarnici, ampak v glavi. Medtem ko so nekatere tuje mlekarne pri promociji izdelkov zelo prodorne, si slovenske medsebojno konkurirajo. Vsi dosedanji poskusi povezovanja mlekarn so propadli, zdaj je, je dejal Vrisk, spet priložnost, da bi kmetje od NFD-ja odkupili lastniški delež v Ljubljanskih mlekarnah.

Tudi odkupna cena živine se je v zadnjih letih znižala, pri govejem mesu je po besedah Mitja Vodnjova, direktorja Klavnice Škofja Loka, upadla s predlanskih 3,10 na letošnjih 2,85 evra za kilogram in tudi za prihodnje leto bo kar dobro, če bo ostala na sedanji ravni. In kje je upanje, rešitev? »Če bomo potrošnike prepričali za nakup slovenskega mesa, se bodo temu hitro prilagodili trgovci, ob večjem povpraševanju pa se bo zvišala tudi odkupna cena,« je dejal Vodnjov in se vprašal, ali so gorenjski kmetje pripravljeni prispevati od vsakega kilograma mesa tudi nekaj centov za promocijo domače hrane.

S kamnom za vratom težko plavati

In kakšne so tržne razmere na področju odkupa lesa? Jernej Nastran, vodja odkupa lesa v Kmetijsko gozdarski zadrugi Škofja Loka, je povedal, da bodo letos odkupili celo nekoliko več lesa kot lani. Odkupne cene so se malenkostno popravile, plačilni roki pri kupcih so se nekoliko podaljšali, problem je prodaja listavcev, saj domači kupci ponujajo zanje zelo nizke cene. Ugotavljajo, da cene lesa na trgu diktirajo gozdna gospodarstva, to pa jim, kot je bili slišati na pogovoru, omogoča predvsem nizko plačilo koncesijske dajatve za gospodarjenje z državnimi gozdovi. Aleš Dolenc, direktor M Sore Žiri, je opozoril, da v takšnih razmerah njihova žaga posluje z izgubo. Če bi »na stvar« gledali zgolj ekonomsko, bi jo spomladi že zaprli, tako pa zdaj še ne vedo, kaj bodo z njo naredili, a prav dolgo s kamnom na vratu ne bodo mogli plavati. Les se jim zdi dolgoročno perspektivna surovina, tako v energetiki kot v gradbeništvu.