Spomin na zgodovino

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 14. december 2009 / 06:00

Košenjak (1522 m) - Mejni vrh, ki je del Slovenske planinske poti. Nujen obisk, če zbirate štemplje za omenjeno knjižico. Poraščeni vrh, ki je kljub temu čudovit razglednik.

Za današnji vzpon sem izbrala avstrijsko-slovenski mejni vrh Košenjak nad Dravogradom. Verjetno se vam to zdi blazno daleč, pa pravzaprav sploh ni. Zapeljemo se čez Jezersko sedlo do Železne Kaple, kjer zavijemo desno proti Žitati vasi/Sittersdorf in nadaljujemo v smeri Globasnice in Šmihela do mejnega prehoda Vič. Spet prečimo mejo in že smo v Dravogradu, v njegovem samem središču, kjer nas smerna tabla usmeri na cesto levo proti Ojstrici. Po približno osmih kilometrih in pol se pripeljemo do cerkve svetega Janeza Krstnika, kjer lahko parkiramo, ali pa se z avtomobilom zapeljemo še tri kilometre višje, povsem pod planinski dom pod Košenjakom, kjer na ovinku lahko parkiramo. Levo oz. naravnost gre cesta proti lovskemu domu, mi pa vzpon začnemo desno proti planinskemu domu, ki je že viden pred nami, pozdravijo nas tudi lično urejene informacijske table in table dobrodošlice. Na informacijski tabli je skrinjica z vpisno knjigo in žig planinskega doma. Tik za tablo vas markacije in smerna tabla za Košenjak usmerijo v gozd. Pot se najprej zmerno, nato pa kar strmo vzpne in pripelje do širše gozdne ceste, ki jo prečimo in nadaljujemo spet strmo skozi strnjen gozd. Tokrat gre pot kar naravnost, naravnost navzgor, kjer se spet sreča s širšo gozdno potjo. Tokrat poti sledimo desno in pravzaprav prečimo gozd. Pripelje nas skoraj na rob gozda, kjer se obrne levo navzgor. Koraki skozi smrekov gozd se končajo na obširni pogozdeni jasi. Z desne se nam bosta pridružili pot od cerkvice svetega Urbana in pot iz Avstrije. Pot se obrne levo in pred seboj že vidimo izrazit mejni kamen in tablo, ki označuje vrh Košenjaka, pod njo pa simboličen cepin.

Kot zgodovinarki mi je na vrhu padel v oči mejni kamen, na katerem je zapisano: 10. september 1919 – St. Germain. Gre za obeležitev spomina na podpis Saintgermainske pogodbe oz. mirovne pogodbe z Avstrijo. V tej pogodbi so bile potrjene ozemeljske spremembe, ki so nastale z nastankom Kraljevine SHS. Pogodba je posegla v življenje Slovencev, saj je določala, da je meja med Avstrijo in tedanjo Kraljevino SHS po gorski verigi Karavanke, kar naj bi predstavljalo naravno mejo, o spornem ozemlju pa se je odločalo na plebiscitu.

Z vrha Košenjaka je prostran razgled, kljub temu da tega malce zastirajo visoka drevesa. Pogled proti vzhodu gre v smeri ozke doline Bistriškega jarka, kjer je hribovit, valovit svet s številnimi samotnimi kmetijami. Na jugozahodu se nad Dravsko dolino dviguje Pohorje, na južni strani sta Paški Kozjak in Uršlja gora, v ozadju pa Posavsko hribovje s Kumom. Pogled na zahod je pogled proti Savinjskim Alpam, z Raduho in Ojstrico v ospredju, severneje pa so karavanški vrhovi Pece, Obirja in žaga Košute. Na severu pogledamo v Avstrijo proti Svinski planini.

Vrnemo se po poti pristopa. V vsakem primeru vam svetujem še ogled cerkve svetega Janeza Krstnika. Farna cerkev datira v 15. stoletje. Zgrajena je v gotskem stilu. Okrog cerkve je pokopališče s kamnitim obzidjem. Po letu 1958, ko je cerkev pogorela, so jo popravili in stolp precej znižali, pred leti pa so jo v celoti obnovili.

Nadmorska višina: 1522 m

Višinska razlika: 480 m

Trajanje: 1 ura in 30 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica